"V prvih šestih mesecih beležimo za pet odstotkov več prejemnikov denarne socialne pomoči kot v enakem obdobju lani," s podatkom o trenutni socialni sliki na mariborskem območju postreže Marjana Bravc, direktorica Centra za socialno delo Maribor. Ob tem doda, da je bilo iz naslova upravičenosti do denarnih socialnih pomoči izplačano 22,993.469 evrov. Izrazitega povečanja prejemnikov izredne denarne socialne pomoči pa ne opažajo: "Prejemnikov izredne denarne socialne pomoči je bilo v prvih šestih mesecih 5823, kar je 200 več kot v enakem obdobju lani. Skupaj je bilo za izredne denarne socialne pomoči izplačanih 2,308.852 evrov." A drži tudi to, da je bilo lani zaradi epidemije več vlog za denarne pomoči.
Vloge za izredno denarno pomoč vlagajo tisti, ki že prejemajo denarno socialno pomoč, vendar z zneskom, ki je zakonsko določen, ne morejo kriti osnovnih življenjskih stroškov. "Čedalje več je mladih prosilcev, posameznikov, družin in prejemnikov nizkih pokojnin." V Centru za socialno delo še opažajo, da so "stiske in napetosti v porušenih medosebnih odnosih v razpadlih družinskih skupnostih (tiste, ki so razpadle že prej, in nove, ki so se pojavile v času epidemije in po njej) zdaj izrazitejše".
Na stiske vpliva tudi podražitev hrane
Center za socialno delo Maribor ima šest enot: Tezno in Center v Mariboru ter Slovenska Bistrica, Ruše, Pesnica in Lenart. Med posameznimi enotami so določene razlike. Tako denimo v mariborskih enotah Center in Tezno ugotavljajo večji interes za socialne pomoči (v enoti Center so denimo v prvih šestih mesecih letos izdali okoli dva tisoč več odločb za denarne transferje kot v enakem obdobju lani), medtem ko v Lenartu in Rušah bistvenega porasta števila vlog ni bilo.
"Čedalje več je mladih prosilcev, posameznikov, družin in prejemnikov nizkih pokojnin"
"Veliko je vlog za šolske potrebščine. Pri dodelitvi smo izredno previdni, saj je temu namenjen otroški dodatek, ki ga starši prejmejo za otroka, prav tako starši za učence prvih treh razredov nimajo stroškov z osnovnimi šolskimi potrebščinami, saj jim stroške tega krije Občina Maribor. V letošnjem letu za nakup delovnih zvezkov in učbenikov lahko uporabijo turistične bone. Za zvezke in druge potrebščine za otroke iz socialno ogroženih družin vsako leto poskrbijo Zveza prijateljev mladine, Karitas, Rdeči križ, Kralji ulice in več podjetij, ki zbirajo sredstva za nakup šolskih potrebščin," pojasnjujejo v CSD Maribor Center.
"Ljudje v vlogah za izredno pomoč navajajo, da se je znatno povišala cena hrane in da z denarnimi pomočmi ne zmorejo več preživeti meseca in hkrati poravnati vseh položnic," pa izpostavljajo v enoti Tezno, kjer so zaznali porast števila vlagateljev, ki jih pred epidemijo niso imeli v evidencah. Predvsem starejši, upokojenci in mladi, ki čakajo na prvo zaposlitev, ter enostarševske družine so po njihovi oceni najbolj ranljivi.
Med vlagatelji tudi espeji
V CSD Pesnica so v prvi polovici letošnjega leta prejeli za okoli 15 odstotkov več vlog za redne in izredne denarne pomoči. "Najbolj ranljivi so tisti, ki so si zagotovili del sredstev za preživetje s sezonskim in priložnostnim delom, ki ga je bilo zaradi epidemije manj oziroma je bilo onemogočeno zaradi omejitev pri prehajanju meje, testiranja, zaprtja dejavnosti in drugega," pravijo v Pesnici. Na novo so se tam med prosilci pojavili samostojni podjetniki in kmetje in delavci migranti, ki niso imeli pravice iz protikoronskih paketov pomoči.
Več porušenih odnosov
Epidemija je vplivala ne samo na materialni položaj ljudi, ampak tudi na socialne odnose, ugotavljajo socialni delavci. V Lenartu denimo opozarjajo na to, da je več porušenih medosebnih odnosov in napetosti med odraslimi zaradi skrbi za starejše, ranljive, več je tudi težav v duševnem zdravju. V enoti Center pa so v času epidemije zaznali potrebo po pomoči starejšim in obolelim, ki nimajo socialne mreže in ne morejo več živeti brez pomoči, opazili pa so tudi, da je več brezdomstva, medvrstniškega nasilja, v porastu so deložacije. "Pojavlja se stanovanjska problematika za mlade družine, saj so tržne najemnine v Mariboru zelo visoke," so še navedli.
V enoti Slovenska Bistrica, kjer je bilo podanih več vlog za izredne denarne socialne pomoči, najbolj izstopajo starejši in veččlanske družine, med vlagatelji pa se pojavljajo, ugotavljajo, tudi lastniki d.o.o.-jev in samostojni podjetniki, ki imajo registrirano dejavnost za gostinstvo in rekreacijo. V zadnjih dveh mesecih opažajo nove zaposlitve. Slednje ugotavljajo tudi v Rušah: "Nekateri prejemniki denarne socialne pomoči, ki so ostali brez zaposlitve med epidemijo, so se ponovno zaposlili." V enoti Lenart ocenjujejo, da so k temu, da niso imeli porasta števila vlog za denarne pomoči, "pripomogli vladni ukrepi, sezonska dela (bližina Avstrije) in delo na črno (gradbeništvo, pomoč starejšim)."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
