Ob osnovnošolcih se jutri v vzhodnem delu Slovenije v šolske klopi vračajo tudi dijaki zaključnih letnikov srednjih šol. V strokovnih, tehniških in poklicnih programih pa bo spet potekal tudi pouk praktičnih predmetov za dijake vseh letnikov. Teoretične predmete bodo dijaki teh šol - razen zaključnih letnikov - še naprej spremljali na daljavo.
"Pri nas bo na začetku malo kaotično," na vprašanje, kako so pripravljeni na vrnitev, odgovarja ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor Janez Erjavec. Na njihovi šoli bodo denimo maske za dijake obvezne tudi v razredu, ker ne morejo zagotoviti minimalne razdalje 1,5 metra. Več preglavic pa jim povzroča organizacija pouka. "Po urniku smo imeli na primer štiri ure praktičnega pouka, nato pa še dve uri teoretičnega. Urnike smo morali prilagoditi tako, da imamo praktični pouk na določen dan v tednu, preostale dni pa teoretičnega." Učitelji praktičnih predmetov so ob tem dobili navodila, naj prilagodijo učne načrte, da dijaki snov usvajajo postopoma, najprej najpomembnejšo. "Že lani so bili dijaki štiri mesece brez praktičnega pouka, še vedno pa jim ne moremo zagotavljati praktičnega dela pri delodajalcih, saj je v gostinstvu in turizmu vse zaprto," razlaga Erjavec in se sprašuje, kako bodo dijaki zaključnih letnikov sploh opravljali praktični del mature oziroma zaključni izpit.
Del pouka v šoli, del na daljavo
Darko Kukovec, direktor Tehniškega šolskega centra Maribor, pravi, da pri njih urnikov ni bilo treba prilagajati, ker so že prej izvajali praktični pouk le ob določenih dnevih. Vsi učitelji na njihovi šoli imajo prenosne računalnike in bodo lahko pouk na daljavo izvajali iz šolskih prostorov, učilnic ali kabinetov. Dijakom sicer na šoli zagotavljajo tudi toplo malico, to pa vsaj v prvem tednu ne bo mogoče. "Prehrana bo v prvem tednu hladna malica, dijaki bodo jedli v razredih. Ko bomo videli, kako se to obnese, bomo morda znova začeli ponujati toplo malico," pojasnjuje Kukovec in dodaja, da na njihovi šoli maske v razredih za dijake niso obvezne.
Tudi na III. gimnaziji Maribor bodo učitelji kombinirali pouk v živo in na daljavo v šolskih prostorih. "Že ves teden se trudimo poiskati mirne prostore, učilnice, kamor se bo vsak učitelj lahko umaknil in izvajal pouk v spletnem okolju," pravi ravnateljica Marija Lešer. "Tem učiteljem bi pristojni morali nameniti dodatke, saj so po eni strani bolj izpostavljeni možnosti okužbe, po drugi strani pa bodo dodatno obremenjeni. To menim kot ravnateljica, medtem ko nobeden od zaposlenih ni postavil takega vprašanja. Vsi komaj čakajo, da se vrnejo v šolo, saj matura pravzaprav že trka na vrata. Vsi pa se zavedamo, da smo tukaj zaradi dijakov in moramo storiti vse, da bomo upoštevali priporočila NIJZ in obenem ravnali čim bolj človeško." Lešerjeva pravi, da je tudi dijaški bojkot pouka na daljavo pokazal stisko, v kateri so se znašli dijaki. Predvsem jim je po njenem mnenju manjkala socialna komponenta pouka, povezanost, ki se vzpostavi zgolj s stikom v živo. Zato meni, da je tudi protest - poleg izboljšane epidemiološke slike v državi - pripomogel k vračanju v šolo.
Mladi potrebujejo neki ventil
Da na odločitev vlade o vračanju dijakov v šolo ni vplival dijaški protest, temveč prej pripombe pedagoške in zdravstvene stroke, pa meni Samo Repolusk, ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor. Je pa ravnanje dijakov razumel in ga tudi podprl: "Dijakom, ki so se odločili sodelovati v protestu, smo pustili prosto pot, sem pa bil vesel, da se je med njimi razvila demokratična diskusija za bojkot in proti njemu, tako da so se odločali popolnoma prostovoljno. Opravičili smo jim vse ure, kajti ne glede na to, ali akcijo podpiram, razumem, da morajo imeti mladi, ki se znajdejo v neobičajnem položaju, vsaj občasno neki ventil, možnost, da izrazijo svoje nezadovoljstvo." Po njegovih opažanjih so se sicer nekateri dijaki dobro prilagodili pouku na daljavo. Taki, ki imajo učne težave ali si ne znajo organizirati dela, pa potrebujejo vrnitev v šolo. "Ne glede na to, kako dober si, socialna osamitev za nikogar ni dobra, pri vseh so se že začele kazati posledice, tudi učiteljem je bilo že zelo naporno," pravi sogovornik.
Smiselno se mu zdi, da so bili dijaki na vrhuncu epidemije doma, ker pouk v šolah ne bi bil prispeval k zajezitvi širjenja okužb. Obenem meni, da so nekateri vladni ukrepi preslabo skomunicirani tako s stroko kot z javnostjo. "Pri vračanju je po mojem mnenju najpametneje upoštevati zdravstveno stroko, smernice epidemiologov. Če oni presodijo, da je primeren čas za vračanje, potem tudi je. Pomembno pa je, da se vsi dosledno držimo ukrepov in ne gremo iz popolne represije v popolno permisijo, ker se nam lahko maščuje," sklene Samo Repolusk.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
