Domovi za starejše: Čas, ko si s svojci le telefonirajo in pomahajo z balkona. Manjka topel stisk rok in prijazen objem

Kako je z mojim svojcem v domu, je zdrav, ali dobro poskrbijo zanj? Kako so moji otroci, vnuki zdaj, ko razsaja koronavirus - so zdravi? To je ta čas velika skrb in vsakodnevna misel mnogih stanovalcev domov za starejše in njihovih svojcev. Skrb je obojestranska, zaradi strogih ukrepov, ki veljajo v domovih za starejše (niso prepovedani le obiski svojcev, ampak so stanovalci ves čas v sobah, še jedo v njih), je le še bolj poudarjena. Kako stanovalci domov in njihovi svojci v teh razmerah vzdržujejo stike, smo vprašali direktorja Doma pod gorco Gregorja Žigona.

Mimika lahko pove več od besed

"Veliko naših stanovalcev ima telefon, tako da so povezani s svojci in se z njimi redno slišijo. Nekaj telefonov imamo tudi v domu, zdaj pa nam je tri pametne telefone podaril še Telekom, tako da imamo možnosti za video klice po sobah," razlaga Žigon. Video povezavo v teh razmerah stanovalcem omogočijo enkrat ali dvakrat tedensko - odvisno od želja in potreb stanovalcev in svojcev. "V vsaki etaži eden od sodelavcev skrbi še posebej za to. Svojce smo obvestili, da nam lahko na elektronsko pošto sporočijo, da želijo video klic, in potem ga mi vzpostavimo. Nekatere pa pokličemo samoiniciativno. Tako stanovalci kot svojci so veseli, da se lahko tudi vidijo, ne le slišijo. Všeč jim je, da vidijo mimiko obraza, saj se po mimiki obraza poznamo, vidimo, kakšnega počutja je kdo."
Vsak dan zagotovijo nekaj video klicev. A vsi stanovalci po njih ne čutijo potrebe. "Predvsem tisti, ki imajo telefon, rečejo, da se že sami vse zmenijo."
A seveda telefon - pa četudi gre za video klic - ne more povsem nadomestiti neposrednega stika. Videti svojca "v živo", pa četudi bolj na daleč, si morda izmenjati besedo ali dve ali pa si le pomahati marsikomu veliko pomeni, zato v Domu pod gorco omogočajo tudi to možnost. "Ob lepem vremenu nas lahko svojec pokliče, da stanovalca (ki ni priklenjen na posteljo) pripeljemo na balkon in se tako lahko vidijo, si izmenjajo par besed na daljavo ali pa si le pomahajo. Za to možnost se svojci zdaj zelo pogosto odločajo."

Telovadba na balkonih

Življenje v domu kljub strogim ukrepom (dom so za obiskovalce zaprli 6. marca in potem ukrepe še zaostrovali, kot rečeno, so zdaj stanovalci le v sobah, ni skupnih druženj) vseeno teče naprej. "Socialne stike in kratkočasne dejavnosti smo prilagodili razmeram. Na primer telovadba zdaj, kadar je lepo vreme, poteka tako, da gredo stanovalci na balkon, sodelavka pa jim vaje kaže zunaj, na prostem. Ob slabem vremenu telovadijo na hodniku tako, da stojijo vsak pred svojo sobo, da je zagotovljena varna razdalja, ali pa naši zaposleni z njimi po sobah individualno delajo vaje, da se stanovalci vsaj malo razgibajo. Stanovalcem po sobah delimo tudi križanke, pobarvanke, miselne igre, nekatere gospe, ki so prej v družbi izdelovale punčke iz cunj, ki jih vsako leto podarimo UKC Maribor, jih zdaj izdelujejo v svojih sobah. Nekaterim, še posebno tistim, ki jim peša vid, v sobah tudi beremo. Vsak dan pa vsem k zajtrku priložimo listek z lepo mislijo," razlaga aktivnosti, s katerimi krajšajo dan in dvigujejo razpoloženje stanovalcev, Gregor Žigon. In kakšno je razpoloženje v domu? "Glede na situacijo smo pozitivno presenečeni. Stanovalci so pozitivni, razumejo stanje. Seveda se občasno pri kom pojavi tudi stiska, razpoloženje zaniha, a to je povsem razumljivo. S tistimi, ki bolj težko prenašajo, imamo individualne razgovore. Ker ne vemo, kako dolgo bo to še trajalo, pa se že dogovarjamo o možnosti, da bi po potrebi omogočili individualne razgovore stanovalcev z našo domsko psihiatrinjo dr. Gamsetovo preko skypa."
Stanovalcev to, da so zaposleni zdaj ves čas v zaščitni opremi, z maskami na obrazu, ne moti oziroma to zanje ni obremenjujoče, še ocenjuje Žigon. Veliko bolj manjka topel stisk rok, kak prijazen objem. "To nam zdaj vsem manjka."