Enajstice

Mimogrede in da se ne pozabi: 11. 11. ob 11. uri se je leta 1918 končala prva svetovna vojna. To je gotovo razlog za spominjanje. In proslavljanje. Če vsako leto prav takrat goduje svet' Martin, ki iz mošta dela vin', pa vsaj v vinorodnih krajih še toliko bolj.
V mariborski (sub)kulturi ima vino poseben pomen. Po pravici velja Maribor za najbolj vinsko mesto v državi. In to čeprav je nekim "poslovnim genijem" pred leti uspelo uničiti največje vinarsko podjetje Vinag, pa tudi pri obujanju nekdaj prestižnih leg na Piramidi se zatika. A mesto je obdano z vinogradi, v njegovem središču raste najstarejša trta ... In povprečen Mariborčan ima kar nekaj pojma o tej plemeniti pijači. Ali je vsaj sveto prepričan o tem - pa četudi večkrat pije špricar z deželno zvrstjo (niti ne mariborčanom, ker podjetje z monopolom nad tem "brandom" pač ne obstaja več) ali celo s kako ceneno "čmigo" sumljivega porekla in dvomljive kakovosti iz masovnega uvoza kot pa vrhunske buteljke okoliških vinarjev.
Prav ti imajo na največjem martinovanju daleč naokrog dobro priložnost, da predstavijo sezonski pridelek. Mlado vino sicer še ni povsem dodelano in donegovano, je pa posebnost. Poteši tudi prvo radovednost pri napovedih perspektiv letnika (letošnjemu kaže odlično). Le primerno zgodbo je treba naplesti in mu - tudi s krovno blagovno znamko - dati ustrezno prepoznavnost. Štajerska mlada vina ne bodo nikoli resna globalna konkurenca francoskemu beaujolaisu (ki sploh ni kaka neverjetno slastna delikatesa). A s sistematično prezentacijo, promocijo in trženjem pubeca postopoma le prodirajo vsaj na domačem trgu.