Energetsko samooskrbni Maribor? Da, s sežigom odpadkov in blata

Energetika Maribor je pred novim velikim investicijskim ciklom. Če bo mestni svet potrdil njihove načrte, z izhodiščno dokumentacijo bodo občino seznanili predvidoma septembra, bodo v širitev vročevodnega omrežja na levem bregu Drave in na Pobrežju do leta 2030 vložili 6,8 milijona evrov, število uporabnikov pa povečali za okrog 30 odstotkov. Ključni cilj Energetike je sicer do leta 2030 doseči najmanj 60 odstotkov samooskrbe pri proizvodnji toplote, kar pomeni, da bi Maribor bistveno zmanjšal odvisnost od zunanjih virov. A je za to ob širitvi toplovodnega omrežja ključna izgradnja obrata za termično obdelavo odpadkov. Ta bi po prvih ocenah stal še okrog 50 milijonov evrov.
Medtem ko bi Energetika širjenje omrežja financirala z denarjem, ki ga zdaj občini plačuje za najemnino infrastrukture, ta znaša okrog 650 tisoč evrov letno, pa financiranje izgradnje sežigalnice za zdaj še ni dorečeno. Si pa v Energetiki želijo, da bi to bil popolnoma mariborski projekt, brez udeležbe zasebnih partnerjev in države, ki bi dala le garancijo za kredit. Objekt bi umestili ob sortirnici, občina pa je na ministrstvo za okolje in prostor že naslovila pobudo, da ga v prostor ne bi umeščali z državnim prostorskim načrtom, ampak z občinskim prostorskim načrtom posebnega pomena, saj je v tem primeru postopek hitrejši. Energetika in Snaga sta ob tem pri projektantu ZUM že naročili pripravo predloga občinske prostorske dokumentacije (OPPN).

Sosežig blata je ključen tudi s tehnološkega vidika

Če bo občina načrte Energetike potrdila, bo ta čez deset let 55 odstotkov toplote proizvedla s termično obdelavo odpadkov, devet iz kogeneracij, osem iz obnovljivih virov in le še 28 odstotkov iz kotlov na zemeljski plin. "S tem bi sledili usmeritvam EU, ki maksimalno podpira sisteme daljinskega ogrevanja. Kar 50 odstotkov vse energije v EU namreč porabimo za ogrevanje, drugo polovico pa za vse drugo, promet, industrijo, osebno rabo ... Ob zmanjševanju emisij toplogrednih plinov je to eden od razlogov, da imajo sistemi daljinskega ogrevanja v EU ključno vlogo in se bodo do leta 2050 z današnjih 12 povečali na 50 odstotkov," razlaga direktor Energetike Alan Perc.
In kaj bi širitev vročevodnega omrežja in izgradnja sežigalnice prinesli Mariborčanom? Kot zagotavlja Perc, bi za najmanj 20 odstotkov padla cena ravnanja z odpadki, za nadaljnjih 20 odstotkov cena ravnanja z odpadnim blatom iz čistilne naprave, še za najmanj 20 odstotkov naj bi padel tudi variabilni del cene toplote. "Ekonomiko projekta imamo že izračunano, investicija naj bi se povrnila v 13 letih. Sosežig blata je sicer ključen, saj je ob možnosti, da sami predelamo blato, ugoden tudi s tehničnega stališča. Mešani komunalni odpadki imajo namreč razmeroma veliko kalorično vrednost in jih je pri sežigu treba mešati z nečim, kar je nima. Ko smo bili v Nemčiji pri največjem proizvajalcu sežigalnic na svetu, je to bilo prvo vprašanje, sežig z blatom ali brez njega. Nam pa bi seveda dejstvo, da bi lahko blato predelali sami, bilo zelo ugodno."

Zgradili bi največjo toplotno črpalko v sistemu daljinskega ogrevanja v državi

Do leta 2025 naj bi tako Energetika še naprej širila vročevodno omrežje v središču mesta, sprva po Gregorčičevi do občine in proti šolam v Mladinski, nato pa v sklopu prenove Lenta z novim vodom od kotlovnice Pristan ob Dravi vse do železniškega kolodvora.
"Potencial je velik, pričakujemo, da se bodo na nas priključili Narodni dom, Elektro Maribor, Zdravstveni dom, oba trgovska centra City, sodišče, celoten kare na Partizanski, kjer je Komunaprojekt, Hutterjev blok, nekdanji hotel Piramida ...," razlaga Perc. Brez problemov sicer ne gre. Ker v preteklosti takšna širitev vročevodnega omrežja ni bila načrtovana, obstoječa infrastruktura, predvsem premeri cevi, ne omogoča zadostnega pretoka, zato načrtujejo tudi gradnjo dodatne, tako imenovane vršne kotlovnice ob načrtovani garažni hiši pri Ljudskem vrtu. Ta bo delovala le pri temperaturah pod -5 stopinj Celzija, po potrebi pa še eno na železniškem kolodvoru.

Po letu 2025 širitev tudi na Pobrežje

V drugi fazi, do leta 2030, bi sledila še širitev omrežja na Pobrežje, skupaj s prebojem Puhove ceste do Ulice Pariške komune. "S tem bi omogočili priključitev OŠ bratov Greifov, OŠ borcev za severno mejo, Shakespearove ulice, Greenwicha ... pa tudi S31, kjer je danes Petrolova kotlovnica, ki pa ji takrat poteče obratovalna podpora za kogeneracijo. Tukaj bi, potem ko se bodo gradila neprofitna stanovanja stanovanjskega sklada, radi umestili še eno veliko toplotno črpalko, ker je območje za to prav tako primerno," še razlaga Perc. In doda: "Če to izvedemo, bo Maribor z vidika emisij in kakovosti zraka naredil maksimum. Vse obstoječe kotlovnice na omenjenih območjih bi se ukinile, novi, vršni kotlovnici, pa bosta emisijsko izjemno učinkoviti, novi kotli namreč izpuščajo bistveno manj emisij od dovoljenega. Prav tako je glede emisij neproblematična tudi sežigalnica. Treba je vedeti, da imajo ti sistemi večstopenjsko filtriranje. Celje je denimo tipičen primer res dobre naprave, ki že danes izpolnjuje najstrožje okoljevarstvene norme, podobno kot dunajske. Z dogradnjo filtrirnih naprav pa se lahko vedno prilagodi še strožjim kriterijem dovoljenih emisij, kar bi nekoliko podražilo ravnanje z odpadki, a ne bistveno. In tako načrtujemo tudi pri nas."