Firbcanje po Mariboru: Čudne medicinske prakse - krastače in kozli za zdravljenje kuge

Vid Kmetič
21.12.2020 06:00
Leta 1633 so ponatisnili knjigo Medicina militaris s številnimi cenenimi in dostopnimi zdravili.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zdravniki so imeli takšne oprave.
Arhiv Večera

Če bi danes prebrali, da se oseba opoteka, ni sposobna govoriti, je omotična in se obnaša neumno, bi morda sklepali, da gre za policijski zapisnik s kakšne veselice. A še pred nekaj stoletji je bil to opis prvih simptomov grozljive bolezni, ki ni delala razlik, kuge. V časih, ko je bila medicina v Evropi na stopnji puščanja krvi in uravnavanja štirih telesnih tekočin, pripravi bizarnih zvarkov iz delov glodavcev ali človeškega blata ter molitvi, so vzroke za kugo iskali povsod. Zanjo so bili krivi kometi, čarovnice, božji gnev in (seveda) položaji planetov. Med njimi so celo obstajali "specialisti" za posamezne dele telesa, na primer Saturn za vranico in jetra, Mars pa za žolč. Z napovedovanjem kuge so se ukvarjali astrologi; za naše kraje so to počeli štajerski deželni "mathematici" Hieronim Lauterbach, Ivan Stadius, dr. Jakob Strauss in Ivan Keppler ter svoje ugotovitve objavljali v graških koledarjih (Schreib Calender).

Na nekdanjem Spodnjem Štajerskem so bili kot zdravilo zoper kugo še posebno čislani na različne načine pripravljeni polhi, zajci, kurja jetra in jajca, zlasti pa veverice. Te so kuhane ali posušene stolkli v prah in jih zmešali z vinom. Leta 1633 so v Gradcu za naše kraje ponatisnili knjigo Medicina militaris zdravnika dr. Raimonda Hindererja, namenjeno predvsem revnejšemu prebivalstvu, s številnimi cenenimi in dostopnimi "zdravili". Med drugim je priporočal: "Če moreš storiti in se ti ne gabi, pij vsako jutro svojo lastno seč. To prepreči gnojenje v želodcu in ti odpre zapeke jeter, vranice in čreves." In tudi: "Če je zrak okužen in če imaš doma kozla, se drgni ob njem. Smrad naj te ne moti. Zjutraj pojdi v stranišče in vdihavaj kolikor moreš odurni vzduh."

Posebej "sofisticiran" pa je recept dr. Ivana K. Helmonta, s katerim naj bi po lastnih besedah ozdravil 4000 kužnih bolnikov: "Živo krastačo obesi za noge v bližini ognja in postavi pod njo skledico iz voska. V treh dneh izbljuva krastača vse, kar ima v sebi: male črve, zelene muhe itd. Nato zvari skupaj vosek in izbljuvek krastače ter zmes pojej."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta