Karl Scherbaum je bil na našem območju eden najpomembnejših podjetnikov 19. stoletja. Leta 1818 v Grajski ulici rojeni mož je veljal za človeka, ki je znal izkoristiti vsako priložnost za dober posel. Iz skromne pekarne je sredi 19. stoletja pričel širiti svoje posle in prav kmalu je bilo mogoče v Mariboru tako rekoč na vsakem koraku naleteti na kaj povezanega s priimkom Scherbaum. Ob pekarnah in prodajalnah kruha in peciva v mestu je z vojaškim kruhom zalagal garnizone v Mariboru, Celju in na Ptuju, v svoji restavraciji in prodajalni na Studencih pa je skrbel tudi za prehrano delavcev iz delavnic Južne železnice. Iz svojih parnih mlinov in skladišč v mestu in okolici je z moko oskrboval Štajersko, Koroško in Tirolsko, v mestu pa še danes najdemo kar nekaj stavb, ki jih je dal postaviti prav Scherbaum.
Razlogi za tak uspeh so prav gotovo tudi v neprestani modernizaciji obratov in vpeljevanju novosti, gospod Scherbaum je bil namreč človek, ki je šel v korak s časom oziroma je bil za naše kraje celo kak korak pred njim. Tako je že 1883., torej le štiri leta po Edisonovem izumu žarnice na žarečo nitko, v svojem parnem mlinu na Grajskem trgu vpeljal električno razsvetljavo s 36 žarnicami. S tem je naše mesto kot prvo v tem delu Evrope simbolično stopilo na pot moderne dobe bližajočega se dvajsetega stoletja, saj je prav električna energija postala glavni dejavnik kasnejšega industrijskega razvoja in napredka Maribora.
A zgodovina je muhasta dama. Kljub vsem dosežkom, vsem pekarnam, parnim mlinom, električni razsvetljavi in stavbam se je še najbolj ohranil spomin na kletko z opico, ki je stala nekje na območju današnjega Trga Leona Štuklja. Dobil jo je Karlov sin Gustav. Starejši Mariborčani še danes o kom rečejo, da se obnaša kot Scherbaumova opica. Je bil pa Marko, tako je bilo opici ime, med Mariborčani sila priljubljen in ob njegovi smrti so mu v Mariborskem večerniku Jutra 3. januarja 1935 napisali celo neke vrste nekrolog: "Najmlajšim je bila v veliko veselje Scherbaumova opica, ki so jo hodili gledat in krmit na dvorišče. Ta opica je bila svoje dni prava atrakcija za naše otroke, poznajo jo že generacije, saj je dopolnila pred kratkim 60. leto svoje starosti. Danes dopoldne pa je nepričakovano poginila. Opico je dobil g. Gustav Scherbaum kot poročno darilo. Zato je ne bodo pokopali, marveč bo ovekovečil njen spomin gačitelj Zieringer."
