Firbcanje po Mariboru: Kako sta mraz in sneg ohromila mesto

Vid Kmetič
05.12.2020 05:00
Občina je uvedla javna ogrevališča. Primanjkovalo je premoga ...
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Igor Janžovnik

Zagotovo je vsak slišal kakšno zgodbo iz časov, ko so bile zime "še tiste prave", ko je "zapadlo meter snega in so morali iz hiš hoditi skozi okno", po zaledeneli Dravi pa se je dalo celo drsati. Za najhujšo zimo 20. stoletja pa velja tista leta 1929, ko je februarja celotno Evropo okoval polarni mraz. Na Poljskem so izmerili - 40° Celzija, na Dunaju in v Berlinu - 30°, iz grških vasi so poročali o vdorih krdel volkov, ki so sestradani napadali domačine.

Hudo je bilo tudi v Mariboru, zaradi zametenih cest in železniških tirov je primanjkovalo vsega, najbolj pa premoga. Za najrevnejše je občina uvedla javna ogrevališča. Eno takih je bilo v deški meščanski šoli v Krekovi ulici pa v meljskem otroškem vrtcu in dekliški šoli v magdalenskem predmestju. V čakalnici avtobusnega prometa na Glavnem trgu so ubožnim delili čaj in kruh. "Sneži neprestano. Zameti zasipavajo sleherno gaz in zastrto nebo ne obeta nikake izpremembe. Mraz je sicer nekoliko popustil. Od - 17° se je živo srebro dvignilo do včeraj opoldne na - 12.5°. Včeraj ni krenilo na boljše in danes zopet sneži," piše 15. februarja 1929 Mariborski večernik Jutra.

Sneg in mraz sta povzročala težave tudi pri oskrbi z vodo in plinom. Voda v ceveh je zmrzovala, iz razpokanih plinskih cevi pa je na več mestih uhajal plin, a na srečo brez večjih nezgod. Polarni mraz je v Mariboru popustil šele konec februarja, posledice pa je mesto odpravljalo še mesece potem.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta