Firbcanje po Mariboru: Kako je mesto sprejelo begunce iz Kitajske

Zmotno bi bilo misliti, da je povezava našega mesta s Kitajsko novodoben pojav, saj "mariborske" Kitajce v svoji knjigi Maribor v barvah mojega časa omenja že dr. Sergej Vrišer, ko piše o letu 1928, da "so v revnih razmerah prebivali blizu artilerijske kasarne, svojo bedo pa so si lajšali z izdelovanjem in prodajo papirnatih igrač ali lampijonov".

Svojo bedo so begunci lajšali z izdelavo lampijonov in igrač.
Svojo bedo so begunci lajšali z izdelavo lampijonov in igrač.
Datum 22. november 2020 05:00
Čas branja 2 min

Kitajski begunci, ki jih je z domačih ognjišč pregnala vojna in jih razselila po svetu, so bili v našem mestu le dobro leto, nazadnje so leta 1929 iz Maribora, tako dr. Vrišer, v Francijo poslali majhno skupino begunskih otrok.

Februarja leta 1928 pa se je o kitajski koloniji v Mariboru razpisal tudi Mariborski večernik Jutra: "Trideset otrok gidha (solnca) je že par mescev v gostih Maribora in že dolge tedne v oskrbi mestne občine, ki jih je nastanila v nekdanji dragonski vojašnici in ki jim daje tudi dnevno prehrano. Vsak dan pride več odposlancev kitajske kolonije na magistrat po provijant, ki sestoja iz kruha, riža, moke, zelja in še drugih živil. Dobijo tudi petrolej, ker imajo seboj male petrolejske peči, na katerih si kuhajo. S fižolom, ki so ga enkrat dobili, so imeli pa smolo, ker niso vedeli, da se mora fižol dolgo kuhati in jim je gotovo pri tej kuhi pogorelo preveč petroleja. Pot na magistrat po prehrano jim očividno jako ugaja. Prišlo jih je že kakih deset, in ko so jim dopovedali, da dva zadostujeta, sta drugi dan res prišla samo dva, tretji dan jih je pa bilo zopet štiri ali pet. Na nakaznico za prehrano čakajo lepo mirno, radovedno se razgledujejo naokrog, če nanese prilika, pa naprosijo koga tudi za janbo (vžigalice) in za jen (cigareto). S prodajanjem papirnatih igrač je že davno konec, ker je prepovedano, nekateri pa dobijo od občine razna dela. Za kitajske goste se moramo zahvaliti nekemu našemu famoznemu predstavniku na severu, ki jim je dal vizum ter baje še pristavil, da je v Jugoslaviji toplo in da bodo lahko prodajali, kolikor bodo hoteli."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Bi podprli ukinitev volilnega molka?
Da, v dobi digitalnih medijev in družbenih omrežij je izgubil ves smisel.
35%
103 glasov
Sem za ukinitev, a pravil se nekaj mesecev pred volitvami ne spreminja.
9%
26 glasov
Ne, volilni molk naj ostane.
46%
134 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
10%
29 glasov
Skupaj glasov: 292