Na Pohorju so za to, kako se v hiši znebiti stenic in uši, uporabili ta (preprost) nasvet: "Nič drugega ni treba, ko tri od njih prijeti, jih zaviti v papir in jim pridati en krajcar. Zavitek je treba pustiti v tretji župniji ob poti ležati. Kdor potem ta zavitek pobere in si krajcar osvoji, v tistega hišo se potem zagotovo mrčes preseli."
Kar nekaj navodil so poznali tudi za to, kako človek postane neviden. Prleki so nevidni postajali na ta način: "V vodi pod korenjem ima nek ptič gnezdo, katero pa zapazimo samo, ako gledamo v zrcalo in še le iz zrcala v potok. V gnezdu tega ptiča je kamen, ki stori človeka nevidljivega, ako ga v usta vzame."
Pohorci so vedeli, da so se čarovnice naredile nevidljive s pomočjo sveče, ki jo je držal v rokah mrtvec, v Slovenskih goricah pa so čarovnice poznale poseben "trik", kako priti do obilo kravjega mleka: "Na Duhovo in po mladih nedeljah vlačijo copernice rjuhe po mejah in pašnikih, še predno solnce vzhaja. To delajo tako dolgo, da so čisto mokre od rose. Rjuhe nato iztisnejo in s to roso svojim kravam travo poškropijo, vsled česar ne dobivajo samo izvanrednega haska od svojih krav, nego tudi vsega od onih krav, ki se tam pasejo, koder so rjuhe vlačile. Ako ima čarovnica tudi npr. klin ali ročico iz voza one hiše, kateri hoče vzeti hasek od dojbe, treba ukradeni klin samo v tram zabiti, vojko prek njega vreči in mahoma bo od njega priteklo — mleko."
Ako vsem tem receptom in vražam verjamete še danes, je stvar osebne odločitve, zagotovo pa je dobro poznati tole "univerzalno" resnico, saj človek pač nikoli ne ve: "Če pa ima kdo pri sebi štiriperesno deteljo, ne more mu nobena čarovnica škodovati in nihče ga ne more slepariti."