Na 40-metrski skakalnici pri Betnavi so skakalne veščine pridobivali in pilili skakalci SK Železničar in 1. SSK Maribor. Drugo 25-metrsko skakalnico so leta 1949 zgradili pri Uranovi koči (Železničarskem domu) na Pohorju. Načrte zanjo je napravil inženir Stanko Bloudek.
Na obrobju mesta pa je na začetku petdesetih let začela nastajati nova skakalnica. Odločili so se postaviti jo na Pekrski gorci. Tudi za to skakalnico je načrte naredil znameniti Bloudek, krstil pa jo je Rudi Finžgar, ki se je 22. januarja 1953 prvi pognal po zaletišču in brezhibno pristal pri 33 metrih. Tri dni kasneje je nova 60-metrska smučarska skakalnica pod Pekrsko gorco gostila prvo tekmovanje. Prireditev je bila veličastna, množičen obisk prireditve pa je presenetil vse, tudi organizatorje. Pod novo skakalnico se je namreč zbralo kar 20.000 ljubiteljev smučarskih skokov.
"Dogajali so se prizori kakor na velikih tekmah na mamutski skakalnici v Planici. V želji, da bi videli čim bolje, so se stotine gledalcev vzpenjale v hrib ob doskočišču, najbolj radovedni pa so splezali celo na drevesa, od koder so imeli res idealen pogled na dogodke v veliki areni," je poročal Večer.
Na tekmovanju je sodelovalo 36 skakalcev iz 14 slovenskih klubov in enajst tekmovalcev iz sosednje Avstrije. Med domačimi skakalci so med drugimi nastopili že omenjeni Rudi Finžgar pa Janez Polda, takrat še mladinec Janez Gorišek in nekoliko presenetljivi zmagovalec prvih skokov na Pekrski gorci Albin (Bine) Rogelj. Ta je zmagal predvsem zaradi boljših sodniških ocen, najdaljša skoka (58,5 m in 59 m) pa sta uspela Finžgarju. Jože Zidar je potegnil celo do 60 metrov, a se mu ni uspelo obdržati na nogah.
