Firbcanje po Mariboru: Slovo zadnjega splava pospremilo 30 tisoč ljudi

Vid Kmetič
13.09.2020 05:00

Kako je bilo splavarjenje povezano z mestom in življenjem v njem, se je pokazalo ob slovesu Postržka, kakor so ga takrat poimenovali bralci Večera.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tako množično je bilo ob Dravi pred 56 leti.
Arhiv Večera

Drugega avgusta leta 1964 je ob 10.56 z mariborskega Lenta izplul poslednji dravski splav Postržek, takšno ime so mu izbrali bralci Večera. Kako tesna je bila vez med mestom in splavarstvom, se je pokazalo na slovesu. Do izplutja splava se je na obrežju Drave zbralo več kot 30.000 ljudi. Slovesnost je vodil odgovorni urednik Večera Drago Simončič. Sprva je potek prireditve nekoliko pokvarila odločitev poveljstva civilnega letalstva v Beogradu, ki ni dovolilo skoka s padalom, saj se je malo pred tem zgodila nesreča pri podobnem skoku.
A Mariborčani so se znašli po svoje in pilot Stanko Rajšp je iz svojega motornega letala namesto padalca spustil padalo s steklenico šampanjca. Veter jo je odnesel, a so jo hitro izsledili in izročili botroma splava, predsedniku občinske skupščine Maribor Center Mirku Žlendru in pisatelju Antonu Ingoliču, avtorju romana Na splavih. Ob izplutju so nato ljudje na obrežjih mahali in v zrak metali klobuke. A vreme ni bilo lepo, ob izplutju je padlo celo nekaj kapljic dežja. "Glejte," so dejali ljudje, "tudi nebo joče za dravskim splavarstvom," so ganljivo slovo od Postržka takrat opisali v časniku Večer. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta