Firbcanje po mestu: Nekdaj beda v Žičkem dvoru

Vid Kmetič
22.08.2022 05:00

Pred sto leti so v njem živeli najrevnejši meščani.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Žički dvor nekaj let pred obnovo 
Igor Napast

Žički dvor, zgradba iz obdobja srednjega veka, je bil do konca 14. stoletja v lasti kartuzijanskega samostana iz Žič. Po jožefinskih reformah leta 1783 so ga v začetku 19. stoletja, skupaj z minoritskim samostanom, preuredili v vojašnico in nato še v vojaško sodišče in zapore. V zapuščenih kleteh Žičkega dvora pa so v tridesetih letih 20. stoletja v človeka nevrednih razmerah živeli najrevnejši prebivalci mesta.

"Do sedaj so vedeli zanje le oni reveži, ki niso vedeli zvečer, kje najti zavetja pred vetrom in mrazom, pred šibajočim dežjem in snegom, poznane pa so bile tudi policijskim stražnikom, ki so ob priliki racij posvetili z električnimi svetilkami pod skrivnostne oboke teh kleti, in pa stanovalcem zasilnih stanovanj v nekdanji vojašnici, ki ob večerih in jutrih opazujejo bedne postave, ko so se prihuljeno plazile v podzemska skrivališča," piše maja 1935 časnik Slovenec.

Janko Rath

Vhod v te mariborske katakombe je bil skozi ozko odprtino na južni strani. Od vhoda do dna kleti ni bilo stopnic, spustiti se je bilo treba po strmini. Skozi razpadla okna je prodiralo le nekaj malega svetlobe, vonj je bil zatohel zaradi vlage, curljalo je po golih stenah, po kotih pa so bili kupi mokre in napol gnile slame, ki so služili prebivalcem za posteljo. Le tu in tam jim je uspelo priti do nekaj suhih drv, da so si zakurili.

"Veseli so ti bedniki, da imajo vsaj tako zavetje, ko že ne najdejo usmiljenja pri dobrih ljudeh in razumevanja pri občini, žive pa od beračenja in priložnostnega zaslužka. Nocoj pa je v njihovo sredo posegla s svojo koščeno roko smrt. Vso zimo je hodila spat v katakombe 45-letna brezposelna Terezija Reš, poznana pod imenom Rezi. Bila je jetična in zadnje dni hudo bolna. Nocoj je nenadoma bruhnila kri in usmiljena smrt jo je rešila trpljenja. Brezdomci so obvestili zjutraj policijo, prišla je komisija, ki si je ogledala žalostno bivališče ter ugotovila vzrok smrti. Rezi pa so odpeljali v običajni krsti za reveže na pokopališče. Reveži so se nato razšli vsak po svojem beraškem poslu in v strahu, da bodo sedaj izgubili tudi to zavetje."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta