V veliki meri je elektrifikacijo zavirala Mariborska plinarna, ki je imela koncesijo in skrbela, da so Maribor po letu 1869 razsvetljevale plinske luči. Očitno je bila uspešna, saj so jih opustili šele leta 1928.
Marsikateri mariborski podjetnik pa je videl prednosti uporabe električne energije. Od delavnic Južnih železnic na Studencih do Götzeve pivovarne v Graškem predmestju. Leta 1900 je podjetnik Franc Neger, lastnik tovarne koles in šivalnih strojev, dinamo namestil na dizelski motor. Energijo je uporabljal za lastne potrebe, ob koncesiji mestne občine pa jo je dobavljal tudi 36 bližnjim obrtnikom in podjetnikom.
Dve leti kasneje se je elektrifikaciji mesta končno priključila tudi Mariborska plinarna. Njihova dinama pa je poganjal plin in tako pridobljeno energijo so dobavljali sodni palači, Okrajnemu glavarstvu in kaznilnici. Leta 1909 so zgradili malo plinsko elektrarno, ki je z enosmernim tokom napajala sodišče, gledališče in nekatera stanovanja premožnejših meščanov.
Pri naslednjem mejniku, povezanem z elektrifikacijo mesta, naletimo na priimek Scherbaum. Inženir Maygruenter in Karl Scherbaum mlajši sta prijavila projekt o izkoriščanju reke Drave pri Fali za pridobivanje večjih količin električne energije. Zaradi Mariborske plinarne se projekt ni premaknil z mrtve točke vse do leta 1912. Štajersko deželno namestništvo v Gradcu je 28. decembra tega leta Štajerski električni družbi (Steiermärkische Elektrizitätsgesellschaft) dodelilo vodno pravno koncesijo za gradnjo hidroelektrarne, januarja prihodnje leto pa jo je potrdilo še ministrstvo na Dunaju. Gradbena dela so se pričela leta 1913, po pričetku prve svetovne vojne pa so bila zelo upočasnjena in večkrat tudi ustavljena. Da bi elektrarno Fala dokončali do poletja 1918, so gradbenemu vodstvu leta 1916 pri gradnji dodelili tudi vojne ujetnike. 6. maja 1918 so v falski elektrarni poskusno zagnali prve tri agregate in s tem je pričela obratovati prva elektrarna na slovenskem delu reke Drave. Po izgradnji električnega daljnovoda med elektrarno in Mariborom leta 1919 je bila v mestu dostopna izmenična napetost 10 kV. Začetek gradnje že pred vojno načrtovane hidroelektrarne pri Mariborskem otoku pa je moral počakati do naslednje vojne.
