Firbcanje po Mariboru: Cerkev, ki so jo morali porušiti meščani

Vid Kmetič
25.07.2022 03:00

Različna imena ulic, cest in trgov, ki jih nosijo skozi čas, so morda še najboljši pokazatelj zgodovinskih sprememb, vladarjev, držav in režimov, pa tudi lokalnih posebnosti, ki jih je bilo mesto deležno skozi leta.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pravoslavna cerkev na današnjem Trgu generala Maistra
Pokrajinski Arhiv Maribor
Pravoslavna cerkev na današnjem Trgu generala Maistra
Pokrajinski Arhiv Maribor

V Mariboru pravzaprav težko najdemo ulico, starejšo od 70, 80 let, ki ni bila večkrat preimenovana.

Trg generala Maistra, na katerem stoji danes kip pesnika in generala, ki je najbolj zaslužen za to, da Maribor po koncu prve svetovne vojne ni ostal naprej Marburg a.d. Drau, se je na začetku imenoval Tappeiner Platz, po nekdanjem županu. Ko so tam postavili spomenik v Mariboru rojenemu viceadmiralu Wilhelmu Tegetthofu, pa je po njemu dobil ime tudi trg. Med obema vojnama so mu rekli tudi Jugoslovanski trg, nato Leninov trg. In kratek čas je na tem trgu stala tudi stavba, za katero je ostalo le nekaj redkih fotografij.

Leta 1934 so blagoslovili temeljni kamen za novo pravoslavno cerkev sv. Lazarja, ki sta jo po načrtih srbskega arhitekta Momorja Korunovića med letoma 1935 in 1939 gradili mariborski gradbeni podjetji Inž. Arh Jelenc & inž. Šlajmerter ter Ubald Nassimbeni. Notranjost cerkve ni bila nikoli dokončana, prav tako ne okolica, vse to je preprečil začetek druge svetovne vojne. Okupator se je takoj aprila leta 1941 odločil cerkev podreti, za rušenje pravoslavne cerkve pa so uporabili internirance iz meljske vojašnice, med njimi tudi katoliške duhovnike. Seveda je šlo za pretkano propagandno potezo. Večino "meljskih" internirancev so namreč kmalu izgnali predvsem v Srbijo. Toda kot uči zgodovina, se tam nad mariborskimi izgnanci niso znesli, temveč so jih v Srbiji lepo sprejeli, spletla so se številna prijateljstva, ki trajajo še danes. Le za nikoli dokončano cerkvijo sv. Lazarja je ostal le bled spomin.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta