Leta 1974 sta ženski nogomet v Sloveniji pod svoje okrilje prevzela zakonca Antonija in Janez Krajnc in to obdobje štejemo za začetna leta organiziranega ženskega nogometa na Slovenskem. Klubi in igralke so se morali registrirati pri Nogometni zvezi Slovenije, začeli so tudi s sodniškimi in trenerskimi tečaji. Iz tega obdobja je tudi ta, za nogometna rivala, kot sta Maribor in Olimpija, skoraj neverjetna poteza. V želji, da bi Slovenija v takratni Jugoslaviji na področju ženskega nogometa igrala vidno vlogo, sta se nogometni klub Olimpija in mariborska ekipa Vijolic združila v enotni Ženski nogometni klub Ljubljana. Sledilo pa je še nekaj morda celo bolj osupljivega, kot je bila združitev nogometnih klubov. Dekleta so igrala svoja srečanja pred tekmami svojih moških kolegov v prvi in drugi jugoslovanski zvezni ligi in po njih. In tako so punce, združene v ŽNK Ljubljana, enkrat igrale tudi na beograjski Marakani. Pa ne na čisto navaden dan, ampak pred derbijem med Crveno zvezdo in Partizanom.
Odveč je pripisati, da so mestni derbiji v Beogradu izjemno obiskani in nemalokrat razprodani in da je bilo v tistih časih na Marakano dovoljeno blizu 100.000 navijačem, zato je prav verjetno, da so igralke ŽNK Ljubljana igrale pred največjim avditorijem v zgodovini slovenskega nogometa. Moškega in ženskega. Poleti leta 2018 so se Vijolice po dobrih 40 letih ponovno zbrale ob odprtju razstave Punce, kapo dol! v razstavišču HAD Pokrajinskega arhiva Maribor. Razstavo je v okviru Živih dvorišč pripravilo društvo Hiša! Po pogovoru in obujanju spominov na nekdanja "nora" nogometna leta pa so Vijolice na - za tisti dan zaprti - Koroški cesti odigrale tudi partijo malega nogometa. In verjemite, to ni bilo zgolj pet minut podajanja žoge v poznem nedeljskem popoldnevu, ampak čisto pravi "fuzbal".