Igor Selan
V ponedeljek, 15. junija, bo minilo natanko 90 let, odkar je kopališče Mariborski otok prvič odprlo svoja vrata. Nekoč mondeno kopališče se bo ob visokem jubileju kopalcem predstavilo v podobi, kakršno poznamo že zadnji dve ali celo tri desetletja - klavrni. Kot so sporočili iz javnega zavoda Športni objekti Maribor, bodo pred novo sezono, ta se bo, če ne bo težav z vremenom, začela v soboto, 26. junija, na edinem mestnem kopališču na prostem izvedli le nujna vzdrževalna dela, oprali bazene in ploščadi, izvedli manjša pleskarska dela ter uredili okolico.
- Mariborski občinski svet je leta 1927 sprejel odločitev, da zgradi novo mestno letno kopališče.
- Kopališče se je odprlo v nedeljo, 15. junija 1930, ko ga je obiskalo deset tisoč ljudi.
- Poleg velikega bazena je stal tudi desetmetrski stolp s skakalnico, ki so ga kasneje odstranili.
- Mariborski otok je danes zaščiten kot naravna znamenitost in naravni spomenik.
Na otvoritvi deset tisoč ljudi
Načrte za gradnjo kopališča Mariborski otok je izdelal inženir Josip Baran, zgradilo pa ga je gradbeno podjetje Jožeta Jelenca in Vladimirja Šlajmerja. Otvoritve 15. junija 1930 se je udeležilo kar deset tisoč ljudi, katerim je županstvo priporočilo promenadno obleko.
Za gradnjo so porabili 60 vagonov cementa, 800 vagonov gramoza, 15 vagonov lesa in pet vagonov železa. V tla so zabili več kot 150 pilotov, kopališče pa je gradilo 150 delavcev po deset ur dnevno. Poleg bazenov so kompleks sestavljali še restavracija, športna igrišča, garderobe in naravni park. Poleg velikega bazena je stal tudi desetmetrski stolp s skakalnico, ki so ga kasneje, ko so morali globino bazena zaradi vdora vode zmanjšati, odstranili.
Rešuje jih začasno dovoljenje za črpanje vode
Koliko kopalcev pričakujejo v Športnih objektih letos, niso želeli razkriti, saj čakajo na sproščanje ukrepov zaradi epidemije koronavirusa, ki bodo verjetno imeli vpliv tudi na kopališki red, je pa otok v zadnjih letih v povprečju v sezoni obiskalo 34 tisoč kopalcev. Vrata kopališča se bodo odprla ob 9. in zaprla ob 20. uri.
Dotrajan tudi most na otok
Čeprav se o prenovi kopališča na otoku govori že več let, pa te očitno še ni na vidiku. Kot je maja povedal župan Saša Arsenovič, je "kopališče, takšno, kot je, velika bolečina tudi sedanje mestne uprave", a za zdaj dlje kot do razmišljanj, kaj z mestno znamenitostjo, tudi nova mestna uprava še ni prišla. Je pa na vidiku že nov problem. Medtem ko mariborska občina v sklopu projekta ureditve Dravske promenade razmišlja že o gradnji novega mostu na otok, tokrat z desnega brega, zdaj na občini ugotavljajo, da je dotrajan in potreben obnove tudi obstoječi most iz levega brega Drave. Ta je bil zgrajen leta 1934, potem ko je narasla Drava leta 1933 odnesla prvi, leseni most.
"Ker gre za dejavnost ravnanja z vodo, je Mariborski vodovod ena od rešitev, ki pa ne sme biti vsiljena"
Mariborski vodovod kopališča ne želi prevzeti
Za zdaj tudi še ni znano, kdo bo kopališče na otoku upravljal v prihodnje. Kot je namreč znano, v Športnih objektih Maribor, ki se od ustanovitve otepajo rdečih številk, načrtujejo, da bi upravljanje prenesli na nekoga drugega. In ena od omenjenih možnosti je bila Mariborski vodovod. A direktor Vodovoda Danilo Burnač nad idejo ni navdušen. Opozarja namreč, da gospodarska javna služba oskrbe s pitno vodo v skladu z zakonodajo ne sme biti obremenjena z nobeno drugo dejavnostjo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
