"Mislim, da vse poteka še bolje, kakor smo pričakovali. Resnično. Nekoliko sem bil zaskrbljen zaradi prostovoljcev. S tem so na Slovaškem zmeraj težave. Pridejo, vzamejo majice in materiale, potem pa jih ni nikjer. Toda sedaj ni nobenih težav, delajo, vsi so zadovoljni, nasmejani," je povedal Peter Hamaj, glavni izvršni direktor EYOF Banska Bystrica 2022.
"Na začetku je bilo veliko nasprotovanja temu, ljudje so bili proti, niso videli smisla v organizaciji tega, tako na lokalni, kakor na državni ravni. Sedaj so spremenili mnenje, nas podpirajo, vsi željo biti del tega. Mesto živi s tem, na sinočnjem dogodku v parku za navijače smo prodali ves promocijski material. Veseli so tudi gostinci in hotelirji, saj so vsi zasedeni," še Hamaj našteva prednosti dogodka. In nenazadnje bodo vsa prizorišča ostala. Tako so že dogovorjeni, da bodo čez dve leti v mestu gostili evropsko prvenstvo v atletiki, kar je pomemben in velik športni dogodek.
Za več kot 3500 udeležencev zagotoviti prenočišča, tekme v desetih disciplinah, urediti prehrano, varovanje ... prevoze res ni majhna stvar. Same zase veliko povedo že številke, od blizu je videt, da je vse skupaj res velikih razsežnosti. Za slovaškimi organizatorji sta dve leti in pol priprav, za organizacijo jih skrbi več kot 800, v ožji vodstveni ekipi jih je kakšnih 100, in dodatno 1100 prostovoljcev, da vse teče gladko. 15 milijonov evrov je težek proračun samo za organizacijo celotnega dogodka. Znesek, ki je za mariborske organizatorje, ki bodo naslednje leto prireditelji dogodka, nedosegljiv. Vidijo sicer možnosti, kje se lahko kaj prihrani, a stroški kljub temu gredo v sto tisoče. "Največ bo stala gimnastika. Samo oprema, telovadna orodja stanejo 450 tisoč evrov, potrebujemo pa tri komplete. Dogovarjamo se sicer s Slovaki, da bi nam enega posodili. Del slovaškega tima je tudi že ponudil, da pride pomagat v Maribor," razlaga Nataša Ritonija, direktorica OFEM Maribor 2023, ki je s svojo ekipo ves čas z mislimi pri tem, kako to izvesti doma. "Eden večjih težav bo zagotoviti dovolj hrane. Računamo, da bomo dnevno morali pripraviti 11 tisoč obrokov, samo tri podjetja so v državi, ki lahko kaj takšnega zagotovijo," še niza izzive, ki so pred njimi.
Na Slovaškem je od skupnega zneska 12,2 milijona evrov za organizacijo prispevala država, ostalo so dobili s prijavninami, nekaj od sponzorjev ter od Erasmus+ programa 450 tisoč evrov za program volonterstva. Denar za infrastrukturo, športne objekte in kar je bilo treba v mestu še urediti, je prišel neposredno mestu oziroma posameznim prizoriščem. 13 milijonov evrov je denimo stal atletski stadion, ki so ga sicer uredili že nekoliko prej in je v lasti ministrstva za obrambo. Zato na tem prizorišču, kakor tudi v dvorani, kjer so tekme v judu, na vhodih obiskovalce preverja vojaška policija.
Sicer pa je med 48 državami udeleženkami tudi slovenska reprezentanca s 97 športniki, ki se potegujejo za medalje v vseh disciplinah. Do danes (v petek sredi dneva) smo imeli štiri medalje, tri v judu in eno v plavanju. Še kakšno si lahko obetamo v judu, morda tudi v atletiki, je povedal vodja reprezentance Žiga Skvarča, zadovoljen s svojimi varovanci. Nekaj naših športnikov smo, ko smo obiskali športni kampus, kjer so nastanjeni, ujeli tudi pri igranju biljarda. Med njimi sta bila tudi Nika Koren z bronom v judu in Nik Purnat, ki je osvojil srebro. Zadovoljna, a da bi lahko bila uvrstitev še boljša, sta stroga do sebe dejala.
Na jutrišnji zadnji dan naše športnike še čaka nekaj odločilnih tekem. Glavni dogodek pa bo povsem na koncu in sicer ko bo Nataša Ritonija v imenu Maribora prevzela organizacijsko zastavo. "Preigravamo tri scenarije, kje in kako izvesti zaključno slovesnost. Za jutri je namreč napovedan dež," je nekoliko vendarle zaskrbljen Hamaj. A verjame, da bodo tudi to rešili.