Barbara Bradač
Ena listina, en grb in najvišji poklon, naziv častni občan, so na predvečer počastitve praznika Mestne občine Maribor v Dvorani generala Rudolfa Maistra v Narodnem domu Maribor dobili nove imetnike. Ker lani tradicionalne podelitve zaradi epidemije niso mogli izvesti, so nocoj podelili tudi lanska priznanja in nagrade: zlati grb krajinskemu arhitektu Niku Staretu, naziv častna občanka pa nekdanji županji Magdaleni Tovornik. Letos pa je v elitno družbo častnih občanov stopil Tone Partljič, ki so mu priznanje podelili v znak zahvale in spoštovanja za življenjsko delo in zasluge, dosežene na področju pisanja, literature in aktivnosti na področju družbenega delovanja, s čimer je prispeval k prepoznavnosti in ugledu mesta v ožjem in širšem prostoru.
Čast se hitro izgubi
"Maribor je toliko častno mesto, kot je v njem častnih ljudi. Po nekem slučaju dobimo nekateri te nazive, ampak poleg nas je v mestu še veliko častnih ljudi. Maribor je tak, kakršni so Mariborčani. Meni malo godi to priznanje, ker so mi včasih politični nasprotniki ali pa kolegi očitali, da se premalo potegujem za Maribor, da Maribora nimam dovolj rad. Jaz pa jim odgovarjam, da so tudi Cankarju očitali, da ne ljubi domovine, pa jim je odvrnil, da res ne kot cmerav otrok, pač pa kot mož z odkrito besedo, ki tudi pove, če kdaj ni kaj prav," je povedal Partljič. Ošvrknil je tarnanje in valjenje krivde na Ljubljano, to počno tisti, ki "ob prvi priložnosti odhitijo v prvo ljubljansko pisarno, če jih tja pokličejo".
Več razlogov je naštel, zakaj je Maribor častno mesto. Spomnil na prenos sedeža škofije v Maribor, da je bila v Mariboru ustanovljena druga slovenska čitalnica, na zavrnitev Rožmanovih delegatov med drugo svetovno vojno, ki so želeli povzročiti bratomorno delitev. Opomnil, da so bila v mestu tudi nečastna dejanja: ko so mariborske povojne gimnazije izključevale dijake bolj kot drugod po Sloveniji. Povedal, da mestu ni v čast, da je bil Drago Jančar v Mariboru ovaden in obsojen. Jezen pa je tudi zaradi odvzema naziva častni občan mesta Maribor Ottokarju Kernstocku, saj ne vidi razloga, da popravljamo zgodovino. Meni, da je tako imenovanje kot črtanje bilo ideološko vprašanje. "Čast se hitro izgubi. Nihče ti je ne more dati, lahko jo imaš ali pa je nimaš. Če jo imaš, ti je nihče ne more vzeti, lahko pa jo sam izgubiš takoj," je poudaril in dodal, da z odgovornostjo in strahom sprejema najvišje priznanje, saj sedaj ne sme narediti nobenega nečastnega dejanja, ne majhnega ne velikega.
Vsak je lahko vzor in svetilnik
Za glasbeno-umetniški program nocojšnje slovesnosti ob 857. obletnici prve omembe mesta Maribora so poskrbeli dijaki mariborske II. gimnazije. Osrednji govornik je bil mariborski župan Saša Arsenovič. Dejal je, da so za mesto ključni vizija, pogum, upanje in vztrajnost. "Velikokrat slišim, da mora vsak, ki ga mesto nagradi, biti vzor in svetilnik obenem. Prepričan sem, da smo ti vzori in svetilniki vsak dan lahko prav vsi, vsak na svojem področju, vsak v svoji sredini, vsak, ki mu je mar. Za to gre. Mora nam biti mar, ne sme nam biti vseeno," je povedal in povabil jutri zvečer Mariborčane in Mariborčanke na vrhove nad mestom: "Naj po 857 letih od prve omembe mesta plameni sporočijo skupno misel - res nam ni vseeno za Maribor."
Drugo občinsko priznanje, srebrni grb, je župan podelil upokojeni infektologinji in epidemiologinji UKC Maribor, primarijki Jelki Heleni Reberšek Gorišek, za prispevek pri dvigu zdravstvene kulture v mestu Maribor na obeh področjih. Listina mesta Maribor je pripadla Rdečemu križu Slovenije - Območnemu združenju Maribor ob 140-letnici organizacije v našem mestu v znak zahvale za pomoč prebivalstvu in lokalnim skupnostim pri lajšanju bremen. Listino je prevzel predsednik mariborskega Rdečega križa Jernej Završnik.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
