Magnolija (Magnolia x soulangeana) na Slomškovem trgu cveti dvakrat v letu. Gre za zelo priljubljeno vrsto iz rodu, v katerem poznamo čez 200 vrst teh cvetočih dreves in grmov. Rastoča na Slomškovem trgu je tudi najstarejša v Mariboru. "Zupančič jo leta 1927 navaja na isti lokaciji in kar vse mariborske magnolije imenuje Magnolia obovata in Magnolia yulan, v opisu pa navede, da so vseh barv in križanci," se nasmeje arboristka Tanja Grmovšek.
Spomladi se magnolija vsa odene v za dlan velike čašaste cvetove in jemlje dih, je pa kar nenavadno, da se njeni posamezni cvetovi odpirajo še enkrat, takrat obarvani svetleje kot v prvem cvetenju. Ta magnolija po dimenzijah debla ne zgleda tako stara kot na primer ginko, o katerem smo pisali v eni od sobotnih objav. "A z veliko verjetnostjo je zasajena konec 19. stoletja (1891) kakor še 21 dreves v Slomškovem parku," doda Grmovškova.
Drevo in grm parkov in vrtov
V vzhodnem delu Mestnega parka so bile med Štukljevimi stotimi drevesi zasajene tudi štiri Soulangeeve magnolije. Na lokaciji njihove rasti so leta 1981 odstranili 32 slabo rastočih smrek. Magnolije najdemo tudi na dvorišču pred Muzejem NO in ob Narodnem domu. Nova drevesna prebivalka v mestu je tudi Magnolia kobus v Cafovi. Magnolije so nekoč zelo radi zasajali. "Menim, da so bile stalnica starih vrtov," pravi Tanja Grmovšek.
Magnoliji in njenim cvetovom v različnih kulturah pripisujejo pozitivne lastnosti
Eden najvidnejših botanikov svojega časa, v Franciji rojeni Charles Plumier (1646-1704), je zaslužen za imenovanje magnolije, ki jo je odkril na francoskem otoku Martinique, kjer so jo poznali pod imenom talauma. Plumier je navdih za ime magnolija dobil v imenu botaničnega mojstra Pierra Magnola.
Prihodnjo soboto o vrbah
Prvo julijsko soboto predstavljamo vrbe, brez katerih si obrežij ne moremo predstavljati, saj s sipajočimi nežno zelenimi vejami, ki se sklanjajo nad vodno gladino, zagotavljajo dragoceno senco in zavetje številnim pticam in seveda tudi nam, ljudem.
Hanakotoba je simbol čistosti in lepote
Magnoliji oziroma njenim cvetovom v različnih kulturah pripisujejo pozitivne lastnosti, med njimi sta plemenitost in lepota na prvem mestu. Japonska in kitajska kultura z magnolijo povezujeta čistost in čaščenje narave. Na Japonskem imajo celo ime za magnolijin cvet, in sicer hanakotoba. Pri nas pa je manj znano tudi, da je magnolijin cvet državni cvet Mississippija in Louisiane, medtem ko je teksaški Houston zaradi številnih magnolij znan kot mesto magnolij.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
