Ne samo prah in smeti na tleh v stanovanju, kaže, da bi gladko obvladljiv in brez človekovega napora lahko postal tudi plevel na njivi. To zna robot, ki ga razvijajo raziskovalci, profesorji in študentje mariborske univerze. Stroj se premika po polju, zaznava vrsto rastlin in avtonomno odstranjuje divje, neželene rastline ali zaliva želene vrtnine. To zna početi na njivi, v sadovnjaku ali vinogradu, ko spretno drsi med krošnjami ali trto. Kmetijskega robota so predstavili v sklopu Evropske noči raziskovalcev, ki je potekala po različnih krajih v Sloveniji, tudi v Mariboru. Osrednje prizorišče znanstvenih poskusov in dosežkov, s prezentacijo katerih želijo znanost približati vsem ljudem in mlade navdušiti za študij znanstvenih ved, je bilo v Europarku.
Bližnja prihodnost kmetijstva je v digitalizaciji
"Ena od nalog robota je, da išče sam plevel po koruznem polju," je dejal dr. Jurij Rakun s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Pravokotno čudo na kolesih ima različne sisteme z elektromagnetnimi ventili, ki omogočajo horizontalni ali vertikalni nanos čim manjše količine škropiva. Z liderskim tipalom robot zaznava, kje so ciljane rastline. "Ob podpori računalniškega vida loči ozko- in širokolistne rastline in na ta način išče plevel. Ko najde plevel, ga poskuša odstraniti na enega od treh načinov. Če je plevel majhen, ga obsveti z laserjem in termično obdela, torej sežge. Če je plevel nekoliko večji, ga odreže. Če je plevel trdovraten, pa ga poškopi in v ta namen ima dva zalogovnika herbicidov," je pojasnil raziskovalec.
20
do 30 odstotkov prihrankov bi lahko prinesel kmetijski robot
Predstavljeni robot je poskus, njegova uporabnost je (za zdaj) sekundarnega pomena. So pa študentje in mentorji, združeni z različnih fakultet, z njim že tekmovali na Field Robot Eventu in letos zasedli drugo mesto v disciplini free style, je povedal študent Domen Toš. Če bi bil na prodaj, bi takšen odstranjevalec plevela stal kakšnih 10.000 evrov. Cilj projekta je, "da izobrazimo študente in jih pripravimo na tehnologije, ki bodo mogoče čez nekaj let v kmetijstvu del vsakdana", meni Rakun. Bližnja prihodnost kmetijstva je v digitalizaciji in preciznosti, je prepričan. Kemijsko čisto, eko kmetijstvo, o katerem se veliko govori, še ne. Mariborčani so izračunali, da takšna sodobna tehnologija lahko kmetu prinese 20 do 30 odstotkov prihrankov.
Poljudna razlaga fizike
S slikovito, detajlno izdelano, interaktivno maketo so raziskovalci predstavili tudi elektroenergetski sistem Slovenije, kako in od kod električna energija prispe do vtičnic, od proizvodnje, prenosnih, distribucijskih sistemov do porabnikov, in bili na razpolago za poljudno tolmačenje fizike. "V povprečju si znamo vsi predstavljati, kaj pomeni avtomobil s 100 kilovati. Če imamo elektrarno s 600 megavati, si redko kdo zna predstavljati, kaj zmore v sistemu. Če bi imeli 600-megavatni grelec, bi recimo olimpijski bazen zavrel v trenutku," je pojasnil dr. Miloš Beković s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Z maketo so poskušali promovirati tudi poklic inženirja elektrotehnike, ki je zelo perspektiven in širše iskan, ugotavljajo študenti Matej Kerndl, Pavel Ogrizek in Jaka Rober.
Na stojnicah so bile predstavljene še tehnike za odkrivanje in zavarovanje sledov na krajih kaznivih dejanj, kako sintetični in biorazgradljivi materiali razpadajo v morju, kako se preverja poreklo v dobavnih verigah s hrano in kako se preprečujejo goljufije. Obiskovalci so sestavljali samostoječe mostove in spoznali, da je s pravilno konstrukcijo in obliko mostu mogoče doseči potrebno nosilnost z manjšo količino uporabljenega materiala. Izdelovali so sončne ure, opazovali Sonce ...
Obiščite spletno stran brez oglasov.
