Igor Selan
Gradnja tunela pod središčem Maribora je možna, je po trditvah mariborske občine pokazala študija podjetja IRGO Consulting. Kot je znano, občina išče potencialne rešitve za prometne zagate na levem bregu Drave, potem ko je za ves promet zaprla prenovljeni Glavni trg in del Koroške ceste do tržnice, zaradi česar se je na Mladinski, Maistrovi, Krekovi in še v nekaterih drugih ulicah v središču mesta promet bistveno povečal. Ker namerava občina po prenovi prihodnje leto za promet zapreti tudi Lent, je bilo iskanje alternativne rešitve za promet v centru mesta nujno.
Kot izhaja iz sporočila občine, bi predor, ki bi tekel pod Slovensko ulico, bil dolg slab kilometer, optimalna rešitev za zahodni uvoz v predor bi bilo križišče Gosposvetske in Vrbanske ceste, za vzhodni uvoz pa križišče Partizanske in Titove ceste. Ker bi slednji arhitekturno pomembno vplival na veduto Partizanske ceste, Trga svobode in Frančiškanske cerkve, so ga v študiji identificirali kot posebno zahtevnega, zaradi česar ga bo občina skupaj s strokovnjaki različnih strok obravnavala posebej, preučila pa bo tudi možnost podaljšanja predora v smeri vzhoda do križišča Partizanske z Mlinsko ulico oziroma do hitre ceste skozi Maribor (do stavbe nekdanjega Giga sporta).
Občina bo preučila tudi možnost podaljšanja predora v smeri vzhoda do križišča Partizanske z Mlinsko ulico oziroma do hitre ceste skozi Maribor (do stavbe nekdanjega Giga sporta).
Kot še izhaja iz sporočila občine, naj bi bile geološke razmere na območju predora dokaj homogene, tako da bi bilo predor mogoče v celoti izvesti v sloju prodnatih sedimentov, prav tako pa naj bi ga bilo mogoče v celoti izvesti tudi v skladu z zahtevami uredbe o vodovarstvenem območju. Predor naj bi kopali s pomočjo metode NATM (New Austrian tunneling method), saj naj bi ta omogočala največjo kontrolo stabilnosti izkopa in omejitev vplivov na okoliško zemljino. Obenem naj bi gradnja predora ponujala tudi možnost učinkovite rabe geotermalne energije. Z uporabo toplotne črpalke bi namreč predor lahko služil za ogrevanje in ohlajanje stavb na površini, kar bi lahko občutno zmanjšalo njihove obratovalne stroške. Obenem bi z geotermalno energijo lahko ogrevali tudi strme vstopno-izstopne klančine, s čimer bi bila zagotovljena tudi dodatna varnost v prometu.
