(FOTO in VIDEO) Stresni test: Skozi novi predor ter po novem viaduktu v Pesnici prvič vozile lokomotive

"To je tir na togi podlagi, običajno so tiri položeni na kamniti gredi s pragovi, tukaj pa so betonske plošče. Tega ni treba vzdrževati, kot ostale tire. Istočasno je to neprekinjen zvezni tir, t.. neskončni tir. Je brez dilatacij. Običajno so na objektih dilatacije, ampak ta objekt je zasnovan kot gosenica sestavljena iz okvirjev brez dilatacij. To je dosti bolj varno, saj lahko na dilatacijah vlak iztiri, potrebno jih je vzdrževati, neprestano preverjati ali so na pravem mestu. Ta tir tudi ne ropota, je okolju bolj prijazen. Tako vlak gladko prečka cel viadukt in predor," najprej cel zaklad podatkov o novogradnji zagotovi projektant dr. Viktor Markelj, ki novogradnji popolnoma zaupa - tudi v nedavnih poplavah, ko je poplavljala tudi reka Pesnica, težav z novim viaduktom ni bilo. Enako med testom, ki je v praksi pomenil neprestane vožnje lokomotiv po viaduktu, posebnosti ni bilo.

Boljša varnost v tunelu

Cela investicija v novo progo od Maribora do Šentilja je 280 milijonov evrov pove Dejan Jurkovič, vodja sektorja za investicije v železnice na Direkciji RS za infrastrukturo. Progo so pričeli graditi leta 2018 in jo nameravali predati v uporabo jutri (v nedeljo), a so del ekipe z delovišča preusmerili na poplavna območja, kjer pomagajo pri vzpostavitvi prevoznosti na poškodovanih progah. Tako bodo vlaki po progi pričeli voziti v ponedeljek.

To je prvi sistem s togo podlago preko viadukta v Sloveniji, sicer so značilne predvsem v tunelih, ker prispevajo k varnosti v tunelih - po taki progi lahko povsem normalno pelje tudi kakšno drugo vozilo, recimo gasilski avtomobil, če bi v tunelu prišlo do nezgode. Po kamniti gredi, torej po običajnih progah, lahko v tunelu sicer vozijo le vlaki. "Sicer se take proge uporabljajo za velike hitrosti, za normalne hitrosti vlakov se še vedno najbolj izplača graditi klasične proge," pove Markelj. A prav ekstremnih hitrosti vlaki na novi progi od Pesnice do Maribora sicer ne bodo razvijali, saj je razdalja relativno kratka, le tri kilometre. Na tej lokaciji je predvidena hitrost 120 kilometrov na uro, saj sta postaji Maribor in Pesnica relativno blizu.

Star viadukt kot kolesarska pot

Novozgrajeni odsek je dolg 3,7 kilometre, viadukt je dolg 912 metrov, tunel pod Peklom 1500, zaenkrat ma proga en tir, a je vse pripravljeno tudi za drugi tir in pogovori o njem že tečejo. Nadomestil bo staro progo, ki je bila najprej zgrajena 1846, ko so izgradili avstrijsko južno železico v Maribor. "Viadukt se je začel hitro pogrezati, narejen je bil iz opeke in stal je na lesenih kolih, ne ve se točno zakaj se je tako hitro posedel. Že hitro so ga začeli zasipavati, zato danes nihče ne ve, kakšen pravzaprav je ta viadukt, danes se vidijo le še ostanki, vse ostalo je nasip. Tudi ta nasip se je že posedal, na njem je enotirna proga, bil je večkrat saniran, pa tudi s predorom so bile težave," pove Markelj, Jurkovič pa doda, da danes najverjetneje proga ne bi bila več za uporabo. Kaj s staro? "Vprašanje je ali je star viadukt cel ali so sredino porušili, da so vanj spravili zemljo. Morda bi bilo dobro del odkopati in pogledati, obstaja ideja o kolesarski povezavi čez stari predor."