Barbara Bradač
Na II. gimnaziji Maribor je ravnatelj Marko Jagodič pokal od ponosa, ko je bil seznanjen z rezultati letošnje spomladanske mature. Ne samo, da so jo vsi dijaki, ki so k maturi pristopili, tudi uspešno opravili, še rezultati so izjemni. "Letos so drugogimnazijci dosegli odličen rezultat na maturi, enega izmed najboljših do sedaj. Maturo je opravljalo 162 dijakov, vsi so maturo uspešno opravili, kar se v zadnjih 10 letih še ni zgodilo. K maturi letos iz različnih razlogov ni pristopilo 9 dijakov, kar je veliko. Imamo 14 zlatih maturantov, šolsko povprečje je 23,25 točk, brez športnega oddelka pa 23,73 točk. To je najvišje povprečje v zadnjih 10 letih, z izjemo lanskega leta (24,15), ko je bilo ocenjevanje prilagojeno. Državno povprečje je letos 19,85 točke (lani 20,41). Z rezultati smo izjemno zadovoljni, gre za generacijo, ki jo je epidemija najbolj prizadela. Rezultati mature so pokazali, da je ta generacija drugogimnazijcev po znanju primerljiva s prejšnjimi generacijami. Dijaki so morda v strahu, kako bo na maturi, še bolj poprijeli za učenje, je pa rezultat odraz tudi tega, da smo pouk na daljavo izvajali čimbolj podobno tistemu v razredu, držali smo se urnikov, največji možen del pouka je potekal v živo preko videokonferenc. Je pa tudi res, da se je ta generacija naučila precej samostojnosti in samoiniciativnosti, kar se je poznalo v zadnjih izdihljajih pred maturo, ko je predvsem na njih, da izpeljejo še zadnje finese," je pokomentiral Jagodič, ki je z lanskim septembrom prevzel ravnateljevanje na II. gimnaziji.
Slabši rezultat je pričakovan
Tudi na Prvi gimnaziji Maribor so zadovoljni, čeprav so rezultati nekoliko slabši kot lani. Vseh maturantov v generaciji 2021/22 je 197, 9 jih ni uspešno zaključilo 4. letnika (bolezni, bivanje v tujini, neuspešnost ob koncu pouka), kar je primerljivo s prejšnjimi šolskimi leti. V spomladanskem roku mature jih je tako bilo 188, od tega 8 neuspešnih oziroma 96 odstotkov uspešnih. Imajo pa tudi eno zlato maturantko. "Glede na zahtevnost izobraževanja v času protikoronskih ukrepov (izobraževanje na daljavo, umanjkanje socialnih stikov, obšolskih dejavnosti ter podpornega šolskega okolja) in pokoronskih težav (povečanje duševnih stisk in bolezni) je rezultat pričakovan, za 2 odstotni točki nižji od povprečja zadnjih desetih let. Kar nekaj dijakov je doseglo 29 točk in bo morda po opravljenem vpogledu v izpitno dokumentacijo še kakšna sprememba pri številu zlatih maturantov. Maturantkam in maturantom želimo uspešen vpis in sproščene počitnice. Državni maturitetni komisiji in ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pa predlagam ponovni premislek o uvedbi nivojskosti pri vseh maturitetnih predmetih ter izvajanje internih delov mature pri matematiki, slovenščini ter tujih jezikih pred zaključkom pouka - kot to velja za izbirne predmete," razmišlja ravnatelj Herman Pušnik.
"Letošnja generacija plačala najvišji davek"
Ravnateljica Tretje gimnazije Maribor Marija Lešer opaža, da letos precej več dijakov kot prejšnja leta ni uspelo pristopiti k prvemu roku mature iz različnih razlogov, "največ jih je povezano s posledicami epidemije in dveh let pouka na daljavo oziroma drugačnega pouka. Z dopolnilnimi oz. popravnimi izpiti bodo nadomestili manjkajoče znanje in pristopili k jesenskemu roku mature," je prepričana. Pravi, da je letošnja generacija plačala najvišji davek, saj je polovico šolanja opravila v nenormalnih oz. neobičajnih razmerah. Marca so v 2. letniku prešli k pouku na daljavo, ki je trajal skoraj ves 3. letnik, v 4. letniku pa je bil pouk še zelo moten s karantenami. Prilagoditev na maturi pa skorajda ni bilo, vsaj ne takih, kot jih je bila deležna prva generacija, ki je opravljala maturo v času epidemije, pa se je šolala na daljavo le nekaj mesecev. "Še tako dobro opravljen pouk na daljavo ne more nadomestiti pridobivanja znanja v razredu, še posebej pri tistih predmetih, kjer je dobra razlaga v živem kontaktu nenadomestljiva. Da ne govorimo o socialnih stikih, ki se oblikujejo v šoli, na področju izobraževanja in obšolskih dejavnosti. Maturanti so se trudili skupaj z učitelji, a vse leto smo opažali padec motivacije pri dijakih, pa tudi velik občutek negotovosti, porast stisk in psihosomatskih težav pri precej dijakih," pojasnjuje ravnateljica, zato jih tudi rezultat na šoli ne preseneča. Letošnja generacija dijakov 4. letnikov je bila za en razred manjša kot običajno. K maturi je pristopilo 97 dijakov in dijakinj, neuspešnih je 10, kar pomeni, da so bili maturantje 89,7-odstotno uspešni. Napoveduje, da bodo na ravni šole natančno analizirali letošnji rezultat. "Letošnji rezultati splošne mature na naši šoli so bili nekako pričakovani, saj smo ves čas s skrbjo sledili vsemu dogajanju, zato tudi rezultata ne dojemamo kot neuspeh. Prepričana sem, da bo potreben temeljit premislek na sistemski ravni, tako o našem šolskem sistemu, znanju, ki ga potrebuje dijak današnjega časa, pa tudi o maturi in njeni vlogi v šolskem sistemu," pravi Marija Lešer, ki meni, da se bomo s posledicami minulih dveh let srečevali še zelo dolgo.
"Ponosni smo na to generacijo maturantov!"
Na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška je letos v celoti opravljalo maturo 72 dijakov, od tega je bilo 94,4 odstotka uspešnih. Povprečno število doseženih točk je bilo enako kot preteklo leto. Zlata maturantka je bila ena. Posebne pohvale za uspeh na maturi je prejelo 16 dijakov. Zelo veliko dijakov je s svojim znanjem pri tujih jezikih izkazalo tak nivo znanja, da so prejeli tudi certifikat. "Uspeh je po naši oceni zelo dober, še posebej glede na dejstvo, da je ta generacija preživela dve leti pouka na daljavo. Za dober uspeh se moramo zahvaliti dijakom, ki so priprave vzeli dovolj resno, profesorjem, ki so vsa štiri leta delali zelo prizadevno in ponovno izkazali dodano vrednost pedagoškega dela na naši gimnaziji, pa seveda staršem, ki so doma nosili velik del bremena moralnih spodbud svojim mladostnikom. Ponosni smo na to generacijo maturantov!" je jasen ravnatelj Samo Repolusk.
