Barbara Bradač
V Cafovi 1, kjer je prekrškovni oddelek Okrajnega sodišča v Mariboru, se bo odvijala izjemno pomembna obravnava, je danes dala vedeti policija s svojo številčno prisotnostjo. A pred sodnika za prekrške je stopila le dijakinja, ki je letos februarja mirno in ob upoštevanju ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa še z drugimi mladimi izražala nujnost po izobraževanju v šolskih klopeh. Na Trgu svobode v Mariboru je držala v rokah transparent z napisom Zahtevamo šolo. Obdolžilni predlog so mariborski policisti spisali zoper njo in še dva mladoletna dijaka, ker naj bi s svojim ravnanjem kršili zakon o nalezljivih boleznih, ki govori (tudi) o prepovedi zbiranja na javnih krajih.
Pred sodiščem so se v Dajino podporo zbrali podporniki, nekateri so prišli tudi iz drugih krajev Slovenije. Okoli sto se jih je nabralo. Med njimi smo opazili direktorja Narodnega doma Maribor Vladimirja Rukavino, ravnatelja II. gimnazije Ivana Lorenčiča, profesorico Emilijo Stojmenovo Duh, tudi nekdanjo profesorico in kulturnico Zoro A. Jurič ... Dijakinjo so na sodišče podporniki pospremili z aplavzom, še gromkejši je bil, ko se je vrnila z obravnave. To zanjo niso enostavni postopki, je dala čutiti, ko se ji je v pogovoru po obravnavi tresel glas in v očeh nabirale solze. Postopek se je danes zaključil brez sodnikove odločitve, zagovornik dijakinje Dino Bauk pa je predlagal ustavitev postopka.
Odvetnik: Preprečevanje svobode govora
"Postopek je bolj kot v skrb za preprečevanje širjenja virusa usmerjen v preprečevanje svobode govora, širitve javnih stališč in izražanja kritike do sistema, ki je te dijake v resnici pozabil za štiri mesece. Ko pa so bili prisiljeni v to, da se sami oglasijo, jih je izpostavil represivnim sankcijam v odpiranju prekrškovnih postopkov, ki nimajo veliko zveze z zagotavljanjem javnega zdravja, ampak so prej sporočilo vsem, da naj raje ne izražajo kritičnih mnenj," je svoj predlog utemeljil odvetnik.
Zakon o aboliciji dijakov v zraku
Poslanec Branislav Rajić, danes član nove poslanske skupine nepovezanih poslancev, je še kot poslanec SMC vložil predlog zakona o aboliciji za dijake, ki so bili kaznovani zaradi protestiranja proti zaprtju šol 9. februarja letos v Mariboru. A sredi aprila z zakonom ni kaj dlje kot sredi marca, ko ga je vložil v državni zbor (DZ).
Kolegij predsednika DZ je v sredo odločil, da štirje poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev ne bodo člani delovnih teles DZ. "Gre za precedens v delu državnega zbora. Nastala je nemogoča situacija. Sejo odbora za pravosodje, ki mora predlog obravnavati, bom sklical takrat, ko bom lahko na njej odločal. Paradoksalna je situacija, da vlagaš zakon, o njem pa ne moreš odločati," je pojasnil Rajić.
Ob vložitvi so predlog zakona podprli tudi SMC-jevi pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič, ministrica za izobraževanje Simona Kustec ter predsednik stranke in gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Dijake je v javno izražanje nestrinjanja s šolanjem na daljavo, ki je za dijake februarja potekalo že četrti mesec v tem šolskem letu, prisilila ignoranca ministrstva za izobraževanje, saj tam zaposleni dva tedna niso našli časa za pogovor s predstavniki civilne iniciative Zahtevamo šolo o nujnem odprtju srednjih šol po modelu C in dodatni prilagoditvi mature. So pa na ministrstvu zadnji trenutek našli prost termin za srečanje prav na tisti dan, ko so dijaki napovedali protest.
Sodnik bo, kot je pojasnil odvetnik, sedaj še pridobil nekatere formalne podatke, nato pa, tako predvideva, sledil njegovemu predlogu in postopek ustavil. "Ni smotrno voditi prekrškovnega postopka, katerega moment je predvsem vzgojen, zoper dijakinje in dijake, ki so pokazali državljansko držo in visoko stopnjo odgovornosti. Na shodu so vsi nosili masko, ohranjali razdaljo med seboj v primerjavi z mnogimi predstavniki oblasti in policije, ki se tega skoraj nikoli ne držijo," je še pojasnil odvetnik.
Zgodovinski trenutek
Zora A. Jurič: "Zgodovinski je trenutek, ko morajo otroci hoditi po sodiščih, ker so želeli v šolo. Že tako so bile pred leti generacije mnogo bolj uporne, sedanje je kapitalistični čas malo uspaval in umiril, in še te redke mlade, ki si upajo malo pokukati, je treba takoj začopatiti in kaznovati, da bi se še ti umaknili."
Mladoletniku se po zakonu o prekrških smejo izreči vzgojni ukrepi, globa le v izjemnih primerih. "Ravno zato je ta postopek nesmiseln, to so mladoletniki, ki dodatne vzgoje ne potrebujejo, prej so lahko zgled komu drugemu, odraslim," utemelji odvetnik.{api_embed_photo}655582{/api_embed_photo}
Osnovna demokratična pravica
Ivan Lorenčič: "Z oblastjo, ki se boji svojih otrok in je krivična do njih, je nekaj hudo narobe. Mladi ljudje so izrazili željo po pravici do šolanja, ki jim je bila predolgo odvzeta. Da so se zbrali tam, pa je osnovna demokratična pravica. Stvar je absurdna in predaleč je šlo. Drugače bi bilo, če bi zahtevali zrušitve šole, oni so šli obratno. To so vzorni, aktivni, kulturni in izjemni dijaki."
Še dva dijaka čaka prekrškovni postopek
Kmalu bosta v razpravno dvorana stopila še dva dijaka, ki ju čaka tak prekrškovni postopek. Že prihodnji teden je na vrsti Matic Gosak. "Absurdno je to, kar se nam dogajala. Zaradi tega, ker smo samo izrazili svoje mnenje, da moramo iti v šolo, sedaj hodimo po sodišču," pravi in dodaja, da je standardna kazen mladoletnim prekrškarjem prav ukrep obveznega obiskovanja šole, je pa njih paradoksalno doletel postopek, ker so želeli nazaj v šolske klopi. Katarina Kolar bi morala imeti obravnavo med aprilskim zaprtjem države, a so jo prestavili. "Zelo žalostno je, da moramo tu stati in da bodo naši otroci v sodni dvorani. Smo pa tudi ponosni, da imajo svoje stališče, da ga izražajo. Pri tem jih tudi podpiramo in jih bomo podpirali do konca," je povedal Katarinin oče Mitja Kolar.
Tu ni kaj dosti govoriti
Vladimir Rukavina: "Tu ni kaj dosti govoriti. Za naše otroke gre, ki niso naredili čisto nič narobe. Nasprotno, razmišljajo o svoji usodi, dostojni so bili in držali so se vseh zaščitnih ukrepov. Vsekakor je ta postopek pretiran. Mislim, da so imeli prav, in zato je prav, da jih podpremo."
Sicer pa so policisti tistega februarskega dne izdali plačilni nalog in izrekli globo še šestim osebam, nekateri so že plačali 200 evrov, drugi so podali zahtevo za sodno varstvo, med njimi tudi Emilija Stojmenova Duh, a odločitve še ni prejela. Tudi danes so policisti, potem ko se je glavnina zbranih že razkropila, pristopili k nekaterim ali pa so jih ob odhodu iz Cafove ustavili, nato identificirali in popisali.
Ne morem verjeti
Emilija Stojmenova Duh: "Bila sem takrat in se mi zdi edino prav, da sem tudi danes tukaj. Ne samo, da je nesmiselno, da je danes deklica na sodišču, ampak tukaj je toliko policije, kot da je naredila najhujše kriminalno dejanje, deklica pa je samo zahtevala vrnitev v šolske klopi. Ne morem verjeti, v kakšni državi živimo."
Podporo dijakom so po februarskem dogodku izrazili predsednik države Borut Pahor, mariborski župan Saša Arsenovič, Sviz in učiteljski zbor mariborske II. gimnazije, tudi Aktiv ravnateljev podravskih srednjih šol in dijaških domov.
