Na skrunitev mariborske sinagoge, ki so jo minulo nedeljo počečkali s sovražnimi gafiti, so se odzvali tudi v mestni občini Maribor. "Takšna dejanja nimajo prostora v naši skupnosti in jih najostreje obsojamo," so zapisali na svojem facebook profilu.
Navajajo, da je zgodovina učiteljica življenja in jo moramo spoštovati ter se iz nje nenehno učiti. "V sodobni družbi, ki temelji na spoštovanju vseh, ne sme biti prostora za sovražne slogane in ideje preteklosti, ki v preteklosti niso prizanesli niti Mariboru in Mariborčanom. Skupaj sooblikujmo družbo, kjer se bomo vsi počutili varne, sprejete in dobrodošle. Ustvarjajmo okolje, kjer prevladujeta spoštovanje in strpnosti in se zoperstavimo vsakršnim oblikam sovraštva," so dodali.
Pridružujejo se besedam direktorja Sinagoga Maribor, Borisa Hajdinjaka, da resnično močne so države, ki vključujejo vse svoje prebivalce, torej tudi najmanjšo manjšino. "Maribor je ponosno mesto, ki se je v preteklost večkrat zoperstavilo sovraštvu. Ponosni smo na svojo zgodovino in kulturno dediščino in ponosni smo, da smo eno redkih evropskih mest, ki še ima srednjeveško sinagogo."
Odzvala se je tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko (Levica), ki je dejala, da sovraštvo v naši družbi nima prostora: "Napisi na mariborski Sinagogi so nizkoten izraz nestrpnosti, poniževanja in zaskrbljujoč odraz naraščajoče netolerantnosti v družbi. Takšna dejanja sovraštva so nesprejemljiva in jih najostreje obsojam". Meni, da je odgovornost za strpen in spoštljiv javni diskurz tudi na politikih in tistih, ki imajo močnejši glas v družbi. "Mariborska Sinagoga je javni zavod v kulturi, spomenik državnega pomena in ena najstarejših ohranjenih sinagog v srednji Evropi. Varovanje njenega dostojanstva je odraz naše zavezanosti k spoštovanju zgodovine, kulture in sobivanja," je še prepričana.
Na sovražne zapise se je odzval tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik: "Dejanja, kot so novi nestrpni napisi na mariborski sinagogi, so nesprejemljiva. Organi pregona morajo opraviti svoje delo in pri tem upoštevati, da je napadanje in žaljenje ljudi zaradi katere izmed njihovih osebnih okoliščin, kot so versko prepričanje, narodnost ali etnično poreklo, po naši zakonodaji obteževalna okoliščina. Prihajajočega 27. januarja, ob dnevu spomina na žrtve holokavsta, bomo obeležili 80 let od osvoboditve največjega koncentracijskega taborišča Auschwitz. Tragedija druge svetovne vojne kaže, kaj se lahko zgodi, kadar je diskriminacija dovoljena, in nas opozarja, kako pomembno je ščititi naše temeljne pravice ter ohranjati strpno, odprto in vključujočo družbo."
Kot smo poročali, o dogodku obvestila zbira tudi policija zaradi suma storitve dveh kaznivih dejanj in sicer javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti in poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednosti. Za prvo omenjeno kaznivo dejanje je zagrožena kazen do dveh let zapora, za drugo do pet let zapora. "Opravljen je bil ogled kraja in ugotovljeno je bilo, da je, po nestrokovni oceni, nastala škoda v višini 1500 evrov," so sporočili iz PU Maribor.