Jasmina Cehnar
Nekaj nepopisno privlačnega je na staromeščanskih vilah. Zavezane estetiki in zgrajene, da trajajo, vpijajo zgodbe generacij. So šepet preteklosti, ki odseva krizo ali blaginjo sedanjosti. Razkrivajo (ne)posluh za lastno dediščino. So ponos ali sramota mesta, del njegove identitete.
Da staromeščanska arhitektura neti radovednost, je pokazal tudi tematski ogled Zgodbe o mariborskih vilah, ki se ga je minuli petek v opoldanskih urah udeležilo kar 40 vedoželjnežev. Ogled, ki ga je Zavod za turizem Maribor-Pohorje brezplačno pripravil ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov, je pritegnil tudi šest tujcev, ki so se odcepili na ločeno turo v angleškem jeziku, glavnino pa je na izlet v preteklost popeljal vodnik Božidar Ipavic.
Če so skakali, je "crknila" žarnica
Ker so mariborske vile raztresene po celem mestu, smo krenili proti mestnemu parku in v okolico Ljudskega vrta, kjer so imenitne stavbe iz 19. in začetka 20. stoletja bolj zgoščene. Težko si je predstavljati, da je bilo to danes urbanizirano območje nekoč prostrano podeželje, kjer je mariborska gospoda našla mir pred mestnim vrvežem. Razkošni domovi so tam začeli rasti z razvojem industrije, ko je fevdalni sistem Avstro-ogrske monarhije zamenjalo svobodno podjetništvo, je pripovedoval Ipavic pred prvo izbrano vilo, neorenesančnim poslopjem Muzeja narodne osvoboditve Maribor.
Kača, ki žre otroka
Naslednjo smo obiskali Hutterjevo vilo v Marčičevi ulici na zahodni strani Mestnega parka, kjer ima svoje prostore PU Maribor. "Hutterjeve delavke so po mestu hodile z modnimi klobuki, ki niso bili poceni, kar pomeni, da so bile dobro plačane," smo poslušali slavospeve družbeno odgovornemu tovarnarju Josipu Hutterju, nato pa kritike slovenske mentalitete, ki rada radira ali v skladu s svojim okusom spreminja arhitekturno dediščino, kot v primeru Hutterjeve kolonije na Pobrežju, kjer je vsak lastnik obnavljal po svoje.
Od čudovitih obnov do požganih vil
Naslednja je bila na vrsti čudovito obnovljena neorenesančna Vila Škapin na vogalu Mladinske in Trubarjeve ulice, kjer ima prostore oddelek gospodarskega ministrstva. Fasadna dekoracija je bogata, v prvem nadstropju sta naslikani napol ležeči ženski figuri. Ena v rokah drži rog, ki ga vidimo na mnogih mariborskih fasadah in simbolizira bogastvo in blagostanje, druga trobento, ki naj širi slavo dobrih del lastnika. Kdo je to v dotični stavbi bil, se ne ve, Škapinovi so bili eni od poznejših gospodarjev.
