Igor Selan
Kar že dlje časa opozarja mariborska občina, so potrdili tudi v Skupnosti občin Slovenije (SOS). Sistem financiranja občin ni pravičen, ena tistih občin, ki zaradi tega potegnejo najkrajšo, pa je prav mariborska. Država ji namreč v zadnjih letih za naloge, ki ji jih nalaga, plača le okrog 70 odstotkov denarja. Mesto je zato od leta 2015 do 2019 ostalo brez 85,5 milijona evrov, po projekcijah SOS, katere predstavnica Jasmina Vidmar je sistem predstavila mestnim svetnikom, se bo to nadaljevalo tudi v prihodnje. Samo letos in prihodnje leto bo Maribor izgubil še dodatnih 36 milijonov evrov.
Da bi morala občina, če ne gre drugače, tožiti državo, je menil Igor Jurišič (Stranka mladih - Zeleni Evrope). Bernard Memon (NSi) pa, da je potencialna rešitev v sprejetju zakona o mestnih občinah: "Tudi od poslancev pričakujem, da bodo bolj glasni in se potegnili za Maribor." Ob seznanitvi s sistemom financiranja so svetniki na predlog Primoža Juharta (LPR) sprejeli tudi sklep, da naj župan Saša Arsenovič do naslednje seje pripravi točko Program za Maribor, ki naj zajema vse finančne potrebe mesta in bo osnova za zagotovitev denarja, ki ga občina pričakuje od vlade.
Simboli Maribora starejši od ljubljanskih
Mesto Maribor ima nova grb in zastavo. Več popravkov je doživel grb, najbolj vidna sta, da nima več oblike ščita, golob, ki predstavlja Svetega duha, ki v mesto prinaša blagostanje, pa ni več siv, temveč bel. Na zastavi pa grb ni več na koncu, ampak na sredini.
Da ima Maribor simbole starejše celo kot Ljubljana, je povedal heraldik Aleksander Hribovšek, a da so bili oblikovani površno, nespretno, zato jih je bilo treba spremeniti. Da je bil čas za spremembe grba in zastave izbran izjemno nespretno, je menil Matic Matjašič (Lista mladih. Povezujemo): "Zdi se mi tudi nepotrebno. V Mariboru nekateri nimajo še niti kanalizacije." Da so spremembe finančno minorne in da je prav, da je občina popravila svoje simbole, je odgovoril podžupan Samo Peter Medved, ki je v odsotnosti župana Arsenoviča vodil sejo.
Stanje v Športnih objektih je izredno resno
Pestra debata se je razvila ob polletnem poročilu Športnih objektov Maribor (ŠOM). Ti so k 300 tisoč evrom izgube iz preteklih let v prvih šestih mesecih letos dodali še dobrih 100 tisoč evrov izgube, a so letos po besedah direktorja Tadeja Mežnarja vseeno poslovali precej bolje kot lani v istem obdobju: "Lanska izguba v tem obdobju je bila celo za 40 tisoč evrov višja, in to kljub temu, da smo letos imeli izjemen izpad prihodkov, skoraj 250 tisoč evrov, zaradi covida."
Stojana Auerja (LPR) je pri tem zanimalo, zakaj sploh obravnavajo polletno poročilo, saj da to doslej nikoli ni bila praksa, a je Medved odgovoril, da na njegovo pobudo, saj je stanje v ŠOM tako resno, da svetniki s tem morajo biti seznanjeni. Dolg, skupno ta znaša že dobrih 400 tisoč evrov, se namreč ponovno povečuje. Najbolj kritični do direktorja Mežnarja so bili v Kanglerjevi NLS. Po eni strani, da odpušča zaposlene, po drugi pa plačuje za detektiva, odvetnike in ne nazadnje za podjetja, ki mu, namesto da bi to naredili ŠOM sami, pomagajo pripravljati poročila za svetnike.
"Tega dela ne bi opravljal za noben denar"
Direktorja sta vzela v bran Damir Orehovec (SMC) in Miha Recek (samostojni). "Tega dela ne bi opravljal za noben denar, da prevzameš ŠOM v takem finančnem stanju. Pa še zaposleni mu na vsakem koraku mečejo polena pod noge," je dejal Recek.
Ali ima direktor sploh še zaupanje podžupana in ali bodo zmogli do konca leta brez najema kredita, ki so ga za zdaj, ker jim občina ne da poroštva, iskali neuspešno, pa je zanimalo Juharta. "Če nam občina za poslovanje zagotovi dva milijona, bo šlo," je menil Mežnar. Podžupan Samo Peter Medved pa je dodal: "Direktor je tu kratek čas, treba mu je dati priložnost. Za razpravo o nadaljnji usodi Športnih objektov bo še dovolj časa."
