K Mariji na Gorci je na petkovo jutro romalo več vernikov kot sicer običajno na praznični, 8. september, ko je vsakoletni glavni romarski shod. Tridnevno praznovanje je s slovesno mašo, ki jo je vodil mariborski nadškof Alojzij Cvikl, doseglo vrhunec z besedami: "Slovesno razglašam, da je tukajšnje svetišče Device Marije z duhovno vezjo pridruženo papeški baziliki v Rimu." Tako je metropolit razglasil pridružitev Marijine cerkve na Gorci v Malečniku papeški baziliki Marije Snežne ali Marije Velike v Rimu, ki je največja Marijina cerkev na svetu. Besedam je sledil gromek aplavz in metropolit je nadaljeval, da ima to v ospredju predvsem dar popolnega odpustka. V pičlih dveh mesecih je župnijski upravitelj v Malečniku dr. Sebastijan Valentan prejel odločitev iz Vatikana, ki običajno traja nekaj let.
Malečnik je več dni, tednov živel za ta dan in krajani za svoj kraj. Nekateri so po več ur preživeli v gorski cerkvi in jo pripravljali na to slovesnost. Vključen je bil malodane celoten kraj, številna krajevna društva. Glavni oltar je predvsem z mnogimi vrtnicami okrasila krasilka Mojca Kelbič Đajić. Tri dni je potekalo krašenje, priprava še dlje. Vence iz žingerla so pletli spretni in potrpežljivi prsti dveh skupin krajanov in jih napletli prek sto metrov. Okrašena cerkev je danes dočakala vernike, pa ne samo cerkev. Člani krajevnega odbora Rdečega križa so sprejemali romarje in delili vodo, pri varnosti in usmerjanju prometa so pomagali gasilci, krajan je poskrbel za avtobus, ki je pripeljal romarje, spet drugi so skrbeli za ozvočenje, šotor in postavili stole, saj je bila cerkev premajhna za vse, zato so nekateri sedeli pred cerkvijo, drugi nekoliko nižje in so mašo spremljali preko velikega televizijskega zaslona.
Na to ogromno sodelovanje in povezovanja kraja je dr. Sebastijan Valentan, tri leta župnijski upravitelj župnije sv. Petra pri Mariboru, izjemno ponosen: "Ljudje različni prepričanj, političnih, verskih, takšnih in drugačnih, ampak vsi v slogi in sožitju ter v prizadevanju za dobro." Manca Klobasa, ki je sodelovala pri pletenju vencev, tudi prostovoljka Rdečega križa in članica več društev, je povedala, da je krajanom sodelovanje neprecenljivo, saj se družijo, se spoznavajo. Poudarila je, da potem sosed sosedu ni tujec, ampak tisti, na katerega se lahko v stiski obrneš.
Na delovni dan dopoldne na vinorodnem gričevju nad Malečnikom, kjer že več kot pol tisočletja nad Mariborom bedi Marijina romarska cerkev, se je zbralo preko 30 duhovnikov od blizu in daleč, predstavniki krajevnih društev, iz malteškega viteškega reda, predsednik KS Malečnik-Ruperče, predstavniki političnega in družbenega življenja in veliko romarjev. Iz Celestrine sta pol ure peš na Gorco hodila Draga in Janez Ferlič, ki sta pogosta obiskovalca te cerkve, tudi sicer zavijeta na kakšno romanje. "Pomeni, da smo verni in da podpiramo kraj. Po obisku maše se potem boljše počutiš, ko greš domov." Iz Frama se je na ta slovesni dogodek pripeljal Marjan Brezočnik. "Velika čast je doletela to cerkev. Ampak cerkev smo mi, in kolikor več nas vernikov pride, toliko je močnejša cerkev," je povedal. Prišli so tudi iz Ljubljane, s Hajdine, iz Maribora ... Vsak dan od doma vidi Gorco, a tokrat je tudi prišla Silva, ki je romala že v Medžugorje, Sveto Goro nad Novo Gorico, Brezje: "To mi daje moč za naprej."
Romarje od danes naprej v tej cerkvi ne pričaka več le Marija, temveč tudi relikvija Antona Martina Slomška, ki je maševal v tej cerkvi, prihajal v to župnijo, v ta kraj in bil veliki prijatelj duhovnika in prenovitelja malečniške župnije Marka Glaserja, ki je dal leta 1847 na Gorco postaviti 14 zidanih kapelic z upodobitvami postaj križevega pota.
