Po akciji dveh nekdanjih dijakov Prve gimnazije Maribor v letu, ko šola praznuje 170 let, je na strehi zgradbe že nameščena nova ura, a je trenutno še brez kazalcev. Kot leta 1873, ko je bila stavba na današnjem Maistrovem trgu zgrajena. Takrat jih je dobila čez leto dni, ko je bil vgrajen urni mehanizem, tokrat bo ura kazalce dočakala bistveno prej - znova jih bodo namestili že do konca tedna, le da ne bodo več črne barve, pač pa zlate.
Zakaj je minutni kazalec debelejši
Kazalca imata sicer nenavadno lastnost. Minutni kazalec je dolg, kot je običajno, a ima skoraj dvakrat debelejšo glavo od urnega. Prav zaradi tega so pomislili, da so bili v zgodovini zamenjani, a se je izkazalo, da je prav tak videz kazalcev tudi na graškem stolpu. "Prvotno je bilo načrtovano, da bomo kazalce zamenjali, a ko smo ugotovili, da so ti kazalci originalni, jih sedaj popravljamo, eden je bil namreč počen. Pobarvali jih bomo v zlato, saj smo na podlagi starih fotografij in razglednic odkrili, da so bili prvotni kazalci zlate barve. Še vedno ne vemo, zakaj je minutni debelejši. Predvidevamo pa, da zato, ker je ura namenjena dijakom, zanje pa so minute pomembnejše kot ure," je pojasnil nekdanji dijak Aleš Lombergar, ki je skupaj z nekdanjim sošolcem Gorazdom Šifrerjem zavihal rokave. Uresničila sta zamisel, da uri vrneta številčnico, kot jo je imela leta 1873.
Primož Premzl je v Pokrajinskem arhivu Maribor izbrskal fotografijo iz tistega leta in danes šolo kot pred 147 leti krasi ura s številčnico z rimskimi številkami.
Odkrili dokaz o prvi barvi fasade
"Ura je narejena za oceno odlično. Iz materialov, da bodo vzdržali še stoletja. Številčnica je izdelana v emajlu na steklu, ki je bil žgan hkrati s kaljenjem pri 720 stopinjah in je zato izredno odporen proti staranju. Izdelali so jo v tovarni Steklarstvo Resnik iz Krškega, ki se vedno s spoštovanjem in zavzetostjo odzovejo tudi zahtevnim malim naročilom, pri katerih denar ni prvo vodilo," je bil zadovoljen Lombergar.
"Je dobra zgodba, takšne v teh časih še kako potrebujemo"
Restavratorsko pravilno so se s poglobljeno analizo lotili zamenjave ure in pri tem naleteli na velik odziv. Ob odstranitvi stare številčnice so pod njo odkrili originalni kos ometa in to je edini ohranjeni dokaz o prvi barvi. "Ta je daleč od rožnate barve današnje fasade, pač pa vleče na zelo svetlo svežo zelenkasto barvo," je povedal Lombergar.
Na jeklenicah kamnita utež
"Restavrirana ura vsaj delno kompenzira odpadlo akademijo ob jubileju gimnazije in druge načrtovane aktivnosti. Je dobra zgodba, ki jih v teh časih še kako potrebujemo, in je dosegla odličen odziv in odmev," razmišlja ravnatelj Prve gimnazije Herman Pušnik, ki je lani zaupal popravilo urnega mehanizma urarskemu mojstru Ivanu Zernku. "Komaj smo našli urarja in ta je res mojster, skromen in brihten," je o Zernku povedal Pušnik. Nekoč je bilo uro treba ročno nastavljati, danes ima avtomatsko navijanje na električni pogon. "V času navijanja se sproži navijanje jeklenice, na katero je pritrjena kamnita utež, težka približno 35 kilogramov, ki skrbi za pogon mehanizma," je pojasnil Zernko.
Sicer pa so ob zamenjavi številčnice tudi odstranili napis pod uro, ki so ga leta 1969 dodali takratni dijaki 4. d-razreda, kot je to v svojih spominih na gimnazijska leta opisal Matjaž Jež. Ob jubileju šole bo knjiga s 170 zgodbami izšla sredi novembra, na gredi nasproti vodnjaka pa nastaja cvetlični zapis 170 let.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
