Trgatev Stare trte, ki vsako jesen poskrbi za odmevno družabno dogajanje na Lentu, se poteguje za vpis na državni seznam nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi ministrstvo za kulturo. Pri predlogu sta na pobudo mariborskega poslanca SDS Dejana Kaloha sodelovala mestni viničar Stane Kocutar in predsednik zgodovinskega društva Franca Kovačiča Darko Friš, sicer dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, uradna nosilca projekta pa sta Zavod za turizem Maribor in Kulturno društvo Franca Marolta Malečnik oziroma malečniški brači, ki vsako leto poskrbijo za tradicionalno trgatev. Pobuda je že bila vložena pri Slovenskem etnografskem muzeju, ki je prvo sito in koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije, nato mora privoljenje dati še kulturno ministrstvo.
Tako kot oglarjenje, klekljanje ...
"S tem vpisom bi Stara trta dobila nacionalno potrjen status, kar je potencialno odskočna deska za kaj več oziroma eden od atributov, ki jih lahko pripišeš pri denimo naslednjem poskusu vpisa na seznam Unescove dediščine," je pojasnil Kocutar. Doslej so sicer vsi poskusi Mestne občine Maribor, da bi Staro trto uvrstila na prestižni Unescov seznam, ki je magnet za turiste, propadli. Več kot 400 let stara modra kavčina, ki je že od leta 1971 vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov in je z zavarovana kot naravni spomenik Republike Slovenije, s posebnim odlokom mariborske občine pa razglašena za mariborsko naravno znamenitost, namreč po kriterijih in mnenju državnih institucij ni sodila ne v naravno ne v nesnovno dediščino. Zato so se sedaj odločili, da poskusijo dati veljavo dogajanju okoli Stare trte.
"Po analogiji, da je na seznamu državne nesnovne dediščine tudi oglarjenje, sprevod dedka Mraza v Ljubljani, klekljanje ali organizacija pustnih prireditev, se je zdelo smiselno vpisati tudi antropogeno dogajanje ob Stari trti," je pojasnil mestni viničar. O tem, ali bodo šli tudi korak dlje in znova iskali poti za vpis na Unescov seznam, se za zdaj ne govori, je pa Kocutar prepričan, da bi to ob dovolj veliki ambiciji in podpori, zlati s strani države, lahko uspelo. Optimizem mu vliva nedavni uspeh Hrvatov, ki so na seznam svetovne dediščine uspeli spraviti tekmovanje v košnji trave. "Ne morem pozabiti komentarja nekega Avstrijca, ki je rekel, da če bi bila Stara trta na avstrijskem Štajerskem, bi bila ekvivalent 'mozartkugli', ki jo pozna ves svet, ali celo višje. Mi moramo bolj samozavestno iti v neke stvari," je prepričan Kocutar.
Fram na seznam z oljarsko tradicijo
Za vpis na državni seznam nesnovne kulturne dediščine se poteguje tudi Oljarna Fram s svojim tradicionalnim postopkom pridelave bučnega olja. "Bučno olje v naši oljarni proizvajamo že od leta 1750. Zaradi naše tradicije imamo res edinstven izdelek, poleg tega pa pripravljamo tudi muzej oljarstva v več kot sto let stari oljarni, kar sovpada z našo namero po vpisu na seznam nesnovne dediščine," je pojasnil Denis Hergan iz Oljarne Fram. Pobudo so vložili prav v teh dneh. Gradivo jim je pomagala pripraviti zgodovinarka Vlasta Stavbar, sicer sodelavka Univerzitetne knjižnice Maribor.
Trgatev ima za Maribor globok simbolni pomen
"Zadnji čas je, da naša Stara trta počasi začne pridobivati državno prepoznavo, in to je šele prvi korak. V naslednji etapi se bom kot mariborski poslanec SDS zavzel, da bi se našla dobra volja tudi pri ministrstvu za gospodarstvo in da bi se (so)financiranje dejavnosti Hiše Stare trte, prireditve trgatve Stare trte in samega prireditvenega območja Stare trte v prihodnosti našlo tudi v sami proračunski postavki gospodarskega ministrstva," pa pravi Kaloh.
"Zadnji čas je, da naša Stara trta počasi začne pridobivati državno prepoznavo"
V utemeljitvi predloga za vpis na seznam nesnovne kulturne dediščine piše, da je trgatev najstarejše trte na Lentu za sklepno dejanje vsakoletne nege več kot 400-letne žametne črnine ali modre kavčine, ki se tradicionalno povezuje z vzdušjem veselja in radosti in ima v mestu, obdanem z vinogradi in tisočletno tradicijo gojenja vinske trte, globok simbolni pomen. Vsakoletna mestna trgatev se na Lentu odvija že od leta 1987, delo pa v veselem vzdušju in v skladu s tradicijo že od začetka opravljajo brači iz Malečnika, po večini člani domačega Kulturno-umetniškega društva Franca Marolta, ki se tudi sami ukvarjajo z vinogradništvom. Letos bo že 35. trgatev, ki je v tem obdobju postala javni dogodek z množično udeležbo. "Mariborska mestna trgatev predstavlja ohranjanje živega spomina na opravilo, ki je skozi stoletja navduševalo mariborskega meščana," med drugim še utemeljujejo predlagatelji.
Vse odvisno od vsebine in utemeljenosti pobude
Na gospodarskem ministrstvu odgovarjajo, da zadeve ne morejo komentirati, ker je ne poznajo dovolj, da pa je določene projekte, med njimi tudi take, ki so povezani s kulturno dediščino, možno sofinancirati iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Medtem s kulturnega ministrstva sporočajo, da je pri odločanju o umeščanju Stare trte na državni seznam nesnovne dediščine "vse odvisno od vsebine in utemeljenosti pobude". Pridobljeni status dediščine sicer načeloma daje pravno podlago za njeno varovanje in ohranjanje, obenem je, razlagajo na ministrstvu, priznanje nosilcem - posameznikom, skupinam in skupnostim, ki to dediščino prenašajo iz roda v rod, jo poustvarjajo in se z njo identificirajo.
Na vprašanje, ali morebitni uspeh na državni ravni prinaša tudi možnost vpisa na Unescov seznam, pa odgovarjajo, da je o tem preuranjeno govoriti. "Merila za vpis na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva so zelo stroga, zahtevajo in med drugim vključujejo tudi načrt ukrepov za varovanje te dediščine v prihodnje, sodelovanje z nosilci, strokovnimi organizacijami in vladnimi službami," zaključujejo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
