(FOTO) Tkalka v središču Maribora znova išče najemnike

S Tkalko, kakor se je oprijelo ime stavbe v Tkalskem prehodu 4 v središču Maribora, ima Mestna občina Maribor (MOM) znova drugačne načrte. Če so še lani spomladi nameravali stavbo prodati, ker bi bila po takratnih besedah župana Saše Arsenoviča preureditev v dober coworking prostor predraga, so sedaj nameni nasprotni. Ob sedanjih najemnikih oziroma uporabnikih, ki so tam naposled ostali, čeprav so si bili nekateri že primorani iskati nove prostore, vabijo dodatne najemnike v prostore, zlasti za dnevni najem.

Obnovili tla, zamenjali okna, vgradili nova vrata

V Tkalki je tako ostal Zavod za turizem Maribor - Pohorje, ob njem je še pet najemnikov: Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma, Štajerska turistična zveza, Občinska turistična zveza Maribor, zavod Mariborski radio Študent in Simo Experience. Z dvema dražbama so v občini že neuspešno iskali dodatne interesente za dolgoročni najem prostorov v skupno 2500 kvadratnih metrov veliki stavbi s šestimi etažami (dve kletni, pritličje, dve nadstropji in mansarda). Ob tem dve nezasedeni predavalnici v pritličju in prvem nadstropju oddajajo v občasno uporabo (urno ali dnevno).

Kaj pa vsebina

Direktorica Fundacije Prizma Dušanka Lužar Šajt pritrjuje, da se je občina odzvala na pozive po nujnih vzdrževalnih delih, da se tudi dvorišče, kjer je sedaj vhod v stavbo, počisti in uredi. "Osnovne stvari, kar smo se dogovorili, so uredili. Za sedaj se nam z najemnino izide, toda za kakšne večje dogodke še zmeraj najamemo prostor drugje. Za Tkalko smo tudi pričakovali bolj sistemski, strateški pristop, zlasti pri oblikovanju vsebin, ki naj bodo v stavbi. Menili smo, da bo to ostala hiša družbenega inoviranja," je dejala Lužar Šajtova, ki ocenjuje, da če občina ne bo vsebinsko osmislila stavbe, tudi interesa najemnikov ne bo velikega.

Vloga občine

Po besedah Škrabarja se strategija socialnega podjetništva pripravlja, meni, da bo po tem tudi lažje odločati, kam in kako umeščati določene programe, ki so zaradi svoje družbene vloge nato denimo tudi oproščeni plačila najemnin. "Dejstvo je, da veliko podjetij po zagonu nato v prvih letih preneha z dejavnostjo. In naj se sliši nenavadno, a naš urad mora v skladu z zakonodajo kot dober gospodar skrbeti predvsem, da v proračun pridejo prihodki iz poslovnih prostorov. Za tista društva, socialna podjetja, ki imajo urejen poseben status, težav za oprostitev najemnin ni, čeprav smo tudi pri tem omejeni. Tudi nismo tako veliko mesto, da bi si lahko privoščili veliko oprostitev najemnin," razlaga Škrabar.

Potencial v socialni ekonomiji​

​Se je pa eno poglavje tega gotovo zaključilo. Zadruga Tkalka, ki so jo leta 2014 ustanovili za upravljanje prostorov, je po besedah Karoline Babič iz Centra alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) v likvidaciji. Na dolgi rok se ni izšlo, CAAP je našel na trgu druge, zanje bolj ugodne prostore. "Skupnostnega prostora ni, vsebine pa so ostale. Podpora socialni ekonomiji, zadružništvu teče sedaj v drugačnih oblikah, delamo po projektih," pojasnjuje Babičeva.
V najboljših časih Tkalke je tam svoj prostor v povezovanju in sodelovanju našlo okoli 30 subjektov, samostojni ustvarjalci, društva ... Na voljo je bila tudi informacijska točka, uporabniki Tkalke so lahko brezplačno uporabljali coworking odprte dvorane, za plačilo obratovalnih stroškov pa stalno mizo v skupnih pisarnah, delavnico fabriciranja (FabLab) ali samostojne pisarne in delavnice. Tudi Babičeva pravi, da bi v občini morali razmisliti o svoji vlogi pri podpori socialnega podjetništva za lokalne potrebe, za dejavnosti, ki so v korist skupnosti, kakor so denimo skrb za otroke in starostnike, za turizem: "Potencial je velik."