Navdušeni kolesarji, zagovorniki pešačenja, zdravega načina življenja in čim manjših izpustov CO2 so danes sklenili Evropski teden mobilnosti, največji projekt, ki promovira trajnostno mobilnost. V Mariboru je bilo najbolj živahno na Trgu svobode, kjer so mimoidoče kolesarje nagradili z zajtrkom in jim po potrebi napolnili zračnico, kolesarji iz osnovnih šol pa so tam krenili na učno uro varnega kolesarjenja po mestnih prometnicah, se pomerili na spretnostnem poligonu in se dali podučiti o tem, da bistro glavo varuje čelada.
Slovenci na kolesu kot Angleži
V Mariborski kolesarski mreži opažajo, da Maribor postaja kolesarsko mesto z vedno bolj urejeno infrastrukturo in vse več kolesarji, uspehi Tadeja Pogačarja in Primoža Rogljiča pa da bodo temu gotovo dali še dodaten zagon. Kolesarskim stezam sicer še manjka zlasti povezanost in bolj prijazne klančine, zlasti pa višja raven kolesarske kulture, ugotavlja Žiga Ozvaldič, predsednik Mariborske kolesarske mreže. "Ne bi rekel, da smo Mariborčani na tem področju vzor. Zelo se pozna, da na levi strani manjka kolesarska športna infrastruktura, kjer bi se lahko mlajši sprostili svojo energijo. Ker tega ni, se izživljajo po mestu. Težava so tudi dostavljalci hrane, ki delajo na čas," Ozvaldič pojasnjuje, zakaj smo po mestnem jedru vse pogosteje priča divjanju s kolesi.
Da kolesarska kultura "šepa", pravi tudi Vinko Virtnik, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MOM. "Nekateri Slovenci smo še vedno Angleži - vozimo v napačno smer, kar je ne le z zakonom prepovedano, ampak taki kolesarji dejansko povzročajo konfliktno prometno situacijo in tudi prometne nezgode. Potrkajmo se po vesti, bodimo vzor in se obnašajmo v skladu z zakonskimi pravili. Ne iščimo samo pravice, ampak bodimo odgovorni," opozori Virtnik ter poudari, da so vse večji problem tudi manjša in neslišna e-vozila.
Stara navada, železna srajca
Prav prihodnost e-vozil oziroma novih tehnologij v funkciji trajnostne mobilnosti je dijakom na Glavnem trgu predstavljala mariborska Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA). Dijaki so se med drugim seznanili z dronom za nadziranje prometa, električnim avtobusom, najsodobnejšimi električnimi avtomobili, pa e-kočijo, ki ima vgrajen motor, da konjem pomaga premagovati daljše razdalje in hribe. Tomislav Letnik iz FGPA je dejal, da se v Mariboru električna vozila še niso tako uveljavila, ker gre za manjše mesto, so pa vsekakor prihodnost, če želimo v središču omiliti hrup in izpuhe.
Kako uspešen sploh je teden mobilnosti, uspe kakšnega voznika prepričati, da avtomobil pusti doma? "Potovalne navade so kot železna srajca, zelo težko jih je spreminjati, zato tu govorimo o teku na dolge proge," odgovarja Letnik, ki stavi zlasti na osveščanje mladih, kjer se že uveljavlja trend zavrača lastništva avtomobila. "Ključno nalogo imajo načrtovalci prometne infrastrukture in prometnih sistemov ter javnega potniškega prometa, ki morajo ponuditi alternativo, da avtomobilov ne bomo potrebovali," še poudarja sogovornik. Da bi se ljudje svojemu avtomobilu odpovedali vsaj en dan, mnoga mesta po Evropi, tudi Ljubljana, teden mobilnosti tradicionalno zaključijo z brezplačnim dnem javnega potniškega prometa. V Mariboru te prakse letos ni zaradi koronavirusa, so pa, kot je pojasnil Andraž Mlaker, koordinator tedna mobilnosti z Mestne občine Maribor, javni potniški promet promovirali skozi druge akcije.
