Damijan Toplak
Ob gostitelju, hoško-slivniškemu županu Marku Soršaku, so se dogodka udeležili ormoški župan Danijel Vrbnjak, Toni Jelovica, župan Središča ob Dravi in podlehniški župan Sebastian Toplak. Običajno so bili tovrstni podjetniško-gospodarski forumi v prostorih hoške občinske stavbe, tokrat so ga preselili bližje podjetnikom, v hoško poslovno cono, ki zadnja leta z novimi podjetji in najemniki doživlja razcvet.
Prenova ceste v hoški poslovni coni
Marko Soršak je predstavil projekt prenove Miklavške ceste v Spodnjih Hočah, ki se izvaja v treh fazah v skupni vrednosti več kot pet milijonov evrov, pri čemer bo sofinancerskih (kohezijskih) sredstev vsaj dva milijona evrov. Ob cestni infrastrukturi bodo v hoški poslovni coni uredili odvajanje fekalne in meteorne vode, projekt prenove pa sklenili z izgradnjo krožišča na Miklavški cesti pri (nekdanjem) skladišču trgovskega podjetja Lesnina. S skorajšnjo izgradnjo krožišča na občini upajo, da bo pot na tej cesti za številne lokalne in druge voznike čim bolj pretočna in čim manj stresna.
Manager klub Ptuj, ki mu predseduje Miha Senčar, direktor v uspešnem ptujskem podjetju Tenzor, združuje že več kot sto članov. Senčar pove, da so zadnja tri leta (podravski) gospodarstveniki doživeli številne ekstreme (epidemija koronavirusa, vojna v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, energetska draginja, visoka inflacija in visoke obrestne mere), ki otežujejo njihovo vsakdanje poslovanje, obenem pa slovenska država s svojimi (ne)ukrepi ni poskrbela, da bi bil njihov spanec mirnejši. "Največja težava ostaja pomanjkanje kadrov, pri čemer se jih iz Podravja 30 tisoč dnevno vozi na delo v Avstrijo in še 10 do 15 tisoč v Ljubljano. Tudi davčna politika gospodarstvenikom ne gre na roko. Zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki začne veljati z novim letom, bo strošek dela v tujini zvišal za 30 odstotkov, tudi v našem podjetju. Ob vsem skupaj želimo z dobrimi plačami, pri nas je povprečna plača 2800 evrov bruto na zaposlenega, zadržati kadre, tudi na račun nekaj nižjega tekočega dobička, saj bi v nasprotnem lahko imeli velike težave obdržati kadre," ugotavlja Senčar. V splošnem je zaznati določen padec naročil, kar ublaži pomanjkanje kadrov, ki pa jih še vedno na svetovni ravni primanjkuje za okrog 150 milijonov ljudi.
Za več sodelovanja z Afriko in Južno Ameriko
Tjaša Glažar iz ZRS Bistra Ptuj pa je omenila možnost pridobivanja (ne)povratnih kohezijskih sredstev za obdobje od leta 2021 do leta 2027, kjer je vse usmerjeno v zeleno in trajnostno. Veliko je aktualnih razpisov tudi zaradi odprave avgustovskih poplav, pri Ekoskladu in pri zavodu za zaposlovanje, pri Slovenskem regionalno razvojnem skladu, Slovenskem podjetniškem skladu ali pri SID banki (njihov Sklad skladov). Mag. Božidar Pučnik in Vladimir Rudl iz RRA Podravje - Maribor pa sta predstavila projekt Invest Podravje, ki ponuja pomoč pri iskanju primerne lokacije, pri (dez)investiranju, pri investicijskih priložnostih v regiji, saj imajo bazo lokacij za Podravje. Prav tako ima veliko podjetnikov inovativne produkte, a z njimi ne znajo prodreti na trg. Pomagajo tudi pri prodaji deležev, zlasti družinskih podjetij, pa tudi pri vstopu na nove trge. V okviru sejma Agra v Gornji Radgoni so si za cilj zadali ustanovitev konzorcija slovenskih podjetij, ki bodo dejavna na trgih Afrike in Južne Amerike, za začetek na področju kmetijske mehanizacije, kasneje še pri drugih dejavnostih. Oprijemljivejše rezultate doseženega sodelovanja bodo predstavili avgusta prihodnje leto na sejmu Agra.
