Nina Ambrož
Raziskave med Evropejci kažejo, da si bolj želijo priseljence iste rase ali etnične skupnosti, Judje so bolj dobrodošli kot muslimani, ti pa bolj kot Romi. Manj želeni so priseljenci iz revnejših držav. Percepcija ljudi je, da priseljenci manj negativno vplivajo na delovna mesta in kulturo, bolj pa na socialne storitve in kriminal, čeprav naraščanja kriminala ni mogoče potrditi. Zakaj je tako?
"Omenjate raziskovalno vprašanje, ki se nanaša na merjenje tako imenovane socialne distance. Kar zadeva Slovenijo, izhajajoč iz raziskav Slovensko javno mnenje, se socialna distanca pri nas skozi čas zmanjšuje, torej ljudje vedno bolj sprejemajo etnično in religiozno drugačnost. Velja, da smo Slovenci precej ksenofobni, če upoštevamo doseženo visoko raven blaginje. Kar zadeva drugi del vašega vprašanja, pa nikakor ni nujno, da bi bila mnenja ljudi skladna z resničnimi razmerami. Ljudje pogosto razmišljajo stereotipno, v dobi lažnih novic tudi podlegajo lažem, ki se sistematično in zlonamerno razširjajo po socialnih omrežjih. Prihod milijona beguncev v Nemčijo, na primer, ni privedel do povišanja ravni kriminalitete. Obenem se je pol milijona teh ljudi v Nemčiji že zaposlilo."
Kako komentirate primer Slovenske Bistrice, problematiziranje priseljevanja Albancev s Kosova, in koliko je ta tema ugodna platforma za populiste, ekstremiste?
"Pred nekaj tedni je bila v mestu organizirana javna razprava na temo migracij v občino Slovenska Bistrica, ki sem se je udeležil kot poslušalec. Večina prisotnih je izrazila zaskrbljenost zaradi naglega povečanja deleža priseljencev. V bistvu je bilo daleč največ pozornosti posvečene priseljencem s Kosova, ljudje namreč kulturo te etnične skupine dojemajo kot izrazito drugačno, od tod tudi strahovi, dvomi in vprašanja. Nastopi prisotnih niso bili ksenofobni, četudi se z izrečenim marsikdaj ni bilo mogoče strinjati. Preizpraševanje ukrepov države in delovanja nadzornih institucij na občinski ravni je tudi izraz demokratičnega procesa, saj gre za obliko nadzora nad institucijami, ki naj služijo interesom lokalne skupnosti. Kar pa zadeva politiko zastraševanja ljudi z migracijami, gre za strategijo skrajne desnice. Njen cilj je prevzem oblasti in ukinitev demokratične ureditve. Temu bo sledilo izničenje EU. Ta proces se bo neizbežno končal z vojno."
"Potrebujemo drug drugega. Sicer se bo Evropa spremenila v družbo senilnih, paranoičnih starcev"
