Nina Ambrož
Slovenska Bistrica je majhno mesto, v katerem vsak na videz pozna vsakogar, prišleki so hitro opazni, sploh če so druge narodnosti ali kulture. Tako so osrednja tema določenega dela (zlasti politične) javnosti v zadnjih mesecih postali albanski priseljenci, okoli njih se gradijo nezaupanje, strah, stereotipi, nestrpnost in tudi odpor.
Statistike resda kažejo povečano priseljevanje tujcev v Slovensko Bistrico, predvsem Albancev s Kosova - skoraj 700 jih ima dovoljenje za prebivanje na območju upravne enote Slovenska Bistrica, tujcev je skupno nekaj več kot 1600, vendar ob obisku mesta, kjer je skoncentrirano priseljevanje, ni opaziti nič nenavadnega, zaradi česar bi morali sprožiti alarm. Poskušali smo raziskati stanje in preveriti mite, ki krožijo med ljudmi.
Vzrok za priseljevanje pomanjkanje delovne sile
"V Slovenski Bistrici se dogaja podobno kot drugod, situacija je verjetno simptomatična v vseh večjih krajih. Priseljevanje je povezano s pomanjkanjem delovne sile v Sloveniji," župan Ivan Žagar išče razloge in izpostavi kadrovsko podhranjene panoge: gostinstvo, kovinarstvo - varilstvo in gradbeništvo, v katerem večinski delež delavcev že nekaj časa predstavljajo Bosanci, Srbi in Albanci. Zaposlitev tujca je najpogostejši razlog za selitve, utemeljujejo tudi druge institucije, na drugem mestu je pri izdaji bivalnih dovoljenj združitev družine.
O priseljevanju tujcev na občinskem svetu
Nekaj rešitev ponuja tudi županova ekipa. Na današnji občinski seji bodo bistriški svetniki obravnavali priseljevanje tujcev in pozvali vlado k spremembi zakona o tujcih. Župana Ivana Žagarja skrbi, da "migracijska politika države teče kar po inerciji". Župan zagovarja stališče, da "bi morali obvezno poskrbeti za znanje slovenskega jezika tujcev na sistemski ravni, preden se vključijo v vzgojno-izobraževalni proces". Predlaga še, da "bi moral vsak prejemnik socialnih transferjev vsaj del te pomoči oddelati z družbenokoristnim delom, tako je tudi po zahodnih državah".
Svetniki bodo med drugim debatirali še o tem, kako se preverjajo bivalni pogoji tujcev pred izdajo dovoljenja za začasno in stalno prebivanje, in da je treba določiti normative o kvadraturi bivalne površine na število prijavljenih stanovalcev.
Na enem naslovu desetine tujcev in vprašanje nadzora
Koliko resnice je v informacijah, da naj bi na enem naslovu in v eni hiši živelo tudi več deset (menda 70) tujcev, ni mogoče potrditi. Namigovanj, da je Slovenska Bistrica morda le spalno-bivalna točka in odskočna deska tujcem za delo v Avstriji ali drugih državah, župan a priori ne zavrača, vendar pravi, da dokazov nima. Ne spreneveda se niti ob namigovanju, da bi ob migracijah lahko šlo tudi za tako imenovano priseljevanje na črno. Je mogoče, prikima Žagar. V kakšnih razmerah živijo tujci, tudi velja razmišljati.
- 4,6 odstotka tujih državljanov je med prebivalci občine Slovenska Bistrica, navaja statistični urad.
- To je manj od slovenskega povprečja, ki je 6,6 odstotka.
- V Slovenskih Konjicah je delež tujcev 7,3 odstotka, v Mariboru dobrih 10 odstotkov.
- Po podatkih Eurostata je delež tujih državljanov v Sloveniji lani znašal 5,9 odstotka in je pod evropskim povprečjem.
- Avstrija je beležila 15,7 odstotka tujcev, Italija 8,5 odstotka, Madžarska 1,7 odstotka in Hrvaška 1,3 odstotka.
Zadrega in molk ob socialnih transferjih
V zraku je tudi vprašanje o brezposelnih ženskah, ki spremljajo svoje može, pretežno delovne migrante, v Slovensko Bistrico, in o socialnih transferjih, ki jih prejemajo. Tujci albanske narodnosti so v večini muslimani, odraščali so v drugačnem okolju, kulturi in vloga njihovih žensk je drugačna - žene praviloma niso zaposlene in ostanejo doma.
Marjana Bravc, direktorica mariborskega Centra za socialno delo (CSD), pod okrilje katerega spada bistriška enota CSD, pravi, da njihov "informacijski sistem baze socialnih podatkov ne beleži po narodnosti, zato podatkov o številu prejemnikov socialnih transferjev albanskim priseljencem ne moremo podati".
Težave v zdravstvu in izobraževanju
Sporazumevanje, neznanje ali pomanjkljivo znanje slovenskega jezika je ena bolj perečih težav, izrazita v šolstvu in zdravstvu. Direktorica Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica Jožefa Hren Lešnik je povedala, da so zaradi povečanega števila albanskih priseljenk, ki ne govorijo slovensko, na delovno mesto medkulturni mediator preko javnih del za eno leto zaposlili žensko albanske narodnosti, ki obvlada oba jezika in ima medicinsko izobrazbo. Deluje kot spremljevalka in prevajalka v patronaži, na terenu in v ambulanti.
"Problemi priseljencev se rešujejo projektno, priseljenci pa niso projekt, temveč ljudje"
