(INTERVJU) Silva Roncelli Vaupot: Z učenjem ohranjamo svojo živost

Silva Roncelli Vaupot je vso svojo poklicno kariero neumorno vlagala energijo v izobraževanje. Na njeno pobudo in tudi zaradi njene vztrajnosti je koroška regija dobila nekatere srednješolske programe in dve visoki šoli, ki sta se razvili v fakulteti. Zasluge ima pri razvoju izobraževanja za odrasle, pri popularizaciji znanosti, tudi zdaj, ko je že nekaj let upokojena, še vedno predava na fakulteti za zdravstvene vede v Slovenj Gradcu, aktivna je v Društvu Koroška akademija znanosti in umetnosti (Kazu) ...

Svojo življenjsko pot ste posvetili izobraževanju in znanosti, aktivni ste tudi v pokoju. Kaj vas žene?

"Od nekdaj se zelo rada učim, učenje mi je izziv. Rada odkrivam nove stvari, berem, se o tem pogovarjam in drugim pomagam pri učenju. To je področje, ki me je pritegnilo. Ko sem se odločala za študij, je bila moja želja študij medicine, vendar zanj nisem dobila štipendije, to ni bilo mogoče. Za pedagogiko in psihologijo pa sem dobila tako imenovano prednostno štipendijo. Vsekakor mi ni žal, da sem izbrala ta študij. Tudi ko sem se zaposlila, sem se ves čas izobraževala, to je bila stalnica v moji poklicni karieri. Vedno sem iskala možnosti, da dopolnjujem znanje in tudi zato sem se odločila za magisterij in doktorat, ki sem ga opravila v Angliji, kjer sem doktorirala s področja menedžmenta v izobraževanju."

{api_embed_photo}720919{/api_embed_photo}

Po vaši zaslugi je Koroška dobila nekatere srednje šole. Takrat tega verjetno ni bilo lahko doseči?

"Novi programi so pomenili več možnosti, da približamo izobraževalne možnosti mladim in odraslim v tem okolju. Srednja šola v Slovenj Gradcu je imela takrat tudi močno razvito izobraževanje odraslih. Pomembno je bilo, da smo obdržali vse te oddelke in razširili ponudbo programov za mladino. Osamosvojili smo tudi izvajanje gostinskega in lesarskega izobraževalnega programa in dodatno pridobili program podjetniško poslovanje. Poseben izziv zame pa je bil, da smo v Slovenj Gradec pripeljali gimnazijski program. Naleteli smo sicer na velik odpor, predvsem na Ravnah, vendar pa smo vztrajali, tudi ker sem vedno menila, da si Slovenj Gradec zasluži gimnazijo. Ta program je takrat direktno vodil do študija in je bil zato prepoznan kot kovnica bodočih intelektualcev, kar še vedno je, so pa v zadnjem času deloma to nalogo prevzeli tudi drugi srednješolski programi.

Z novimi programi se je povečala možnost vpisa Korošcev bliže svojemu domu. Ko sem leta 1989 postala ravnateljica takratne Srednje šole Slovenj Gradec, se je okoli 60 odstotkov Korošcev lahko vpisalo v srednje šole v regiji, preostali so morali drugam. Z leti se je razmerje tako spremenilo, da smo z novimi programi tudi na Ravnah in Muti omogočili skorajda celi generaciji, da se lahko šola bližje svojemu kraju bivanja."

Poskrbeli ste tudi, da so mladi pridobili možnost nadaljevanja šolanja na Koroškem. Ste zadovoljni z obema fakultetama?

"Ko se je trg dela spremenil in so se potrebe po visoko izobraženih kadrih povečale, smo se odločili za ponudbo študija tudi v domačem okolju. Vodila sem projekt Regionalne razvojne agencije Koroška za ustanovitev Koroškega višje- in visokošolskega središča (KOVIVIS) in bila njegova direktorica. Vzpostavili smo dve dislocirani enoti študija (zdravstvena nega in turizem), ki sta prenehali delovati po prvi generaciji diplomantov. Pripravili in akreditirali smo sedem študijskih programov za tri visoke šole, od tega sta dve v Slovenj Gradcu. Prva je bila Visoka šola za tehnologijo polimerov, kjer sem bila dva mandata njena dekanica. Takoj za njo je začela delovati še Visoka šola za zdravstvene in socialne vede, obe sta zdaj fakulteti. Z njunim razvojem sem zelo zadovoljna. Obe delata odlično. Na zdravstveni se v kratkem obeta še izvedba enega dodatnega študijskega programa."

Bi bil v regiji potreben še kakšen izobraževalni program?

"Ambicije so, a je treba zelo kritično premisliti, kaj si lahko 'privoščimo'. Na Fakulteti za tehnologijo polimerov (FTPO) poteka brezplačni redni študij, saj smo za študij pridobili koncesijo, medtem ko je na Fakulteti za zdravstvene in socialne vede (FZSV) študij plačljiv. Problem je torej financiranje študija, saj sta obe fakulteti zasebna zavoda, čeprav nimata zasebnih lastnikov, ustanovitelj FZSV je le mestna občina Slovenj Gradec, FTPO pa poleg nje in RRA Koroška tudi nekaj podjetij. Poleg zagotavljanja kadrovskih in infrastrukturnih pogojev pa je treba poudariti, da ni lahko zagraditi zaupanja v kakovost dela tovrstnih fakultet. Kar trdo smo delali, da smo dokazali, da je kakovost študija na obeh fakultetah zelo visoka."

{api_embed_photo}720920{/api_embed_photo}

Pa je za diplomante dovolj služb? Precej izobraženih je tudi med brezposelnimi.

"Diplomante študija tehnologije polimerov in zdravstvene nege službe dobesedno čakajo. V preteklosti in delno tudi danes je bil problem zagotoviti ustrezna delovna mesta za visoko izobražene ljudi v regiji. Pomembno je, da sta obe fakulteti tudi delodajalki. Redno zaposlujeta več kot 30 ljudi z visoko stopnjo izobrazbe in tudi z doktorati, kar je zelo spodbudno. Skoraj dvakrat toliko pa jih z njima sodeluje preko pogodb. S širjenjem ponudbe visokošolskih programov se bo ta možnost še povečala. Moje sodelavke na KOVIVIS-u so tam našle svojo prvo zaposlitev in v večini svojo kariero nadaljujejo na obeh fakultetah."

Težje je dnevno migrirati v Ljubljano ali Maribor tudi zaradi oddaljenosti in slabih cest.

"Ja, zagotovo je to problem, da se nekateri v službo dnevno vozijo zelo daleč. Tudi sama sem se sedem let vozila v službo na Gorenjsko, saj sem bila takrat redno zaposlena v Šoli za ravnatelje. Čeprav se nisem tja vozila dnevno, temveč samo takrat, ko sem imela predavanja in sestanke, je bilo to zelo naporno. Hitre ceste se vsi veselimo, tudi tisti, ki nismo več vezani na dnevne migracije."

Kaj pa spreminjanje razmerja med tehniško in družboslovno stroko, ki je bila dolgo prevladujoča?

"Pri ustanavljanju visokih šol smo bili na to zelo pozorni, kakor tudi na to, da naj bi bili diplomanti dobro zaposljivi. Slednje je narekovalo, da smo se odločili za pripravo študija tehnike in zdravstvenih ved. V času, ko smo pripravljali študijske programe, je bil veliko večji interes mladih za študij družboslovja. Zdaj se to spreminja. Prihaja do popularizacije tehniških poklicev, naravoslovja in posledično se več mladih odloči za te študije. Nedvomno je res, da sta za razvoj družbe in podjetij pomembni obe področji, naravoslovje/tehnika in družboslovje. V tujini študij tehnike vsebuje vsaj nekaj družboslovnih predmetov, kot so etika, zgodovina, umetnost in druge. Tako tudi inženirje spodbujajo, da ne razmišljajo le ozko tehnicistično, temveč so razgledani na več področjih in tako bolje presojajo posledice svojega delovanja ter so kritični do določenih pojavov v družbi. Inženirji se morajo znajti tudi v socialnem okolju, v življenju in v podjetju, kjer so zaposleni. Znanja s področij menedžmenta študenti pridobijo v okviru študija, druga tako imenovana mehka znanja pa v kariernih centrih, ki delujeta tudi na obeh slovenjgraških fakultetah."

Pri vseh izobraževalnih programih je poleg strokovne presoje o programih pomembna tudi povezava z gospodarstvom, s katerim ste ves čas dobro sodelovali.

"Res je, pri vzpostavitvi študija tehnologije polimerov smo imeli veliko podporo gospodarskega grozda GIZ Grozd Plasttehnika. Povezovali so veliko število podjetij. Če te podpore ne bi bilo, študija ne bi mogli tako hitro vzpostaviti. Pri pripravi študija smo seveda intenzivno sodelovali tudi z visokošolskimi učitelji različnih področij, da smo pripravili tako dober študijski program.

Pri srednjih in višjih šolah ministrstvo za šolstvo na osnovi argumentov odloča o tako imenovani mreži šol, torej o tem, kje v Sloveniji se izvaja kakšen izobraževalni program. To odločanje sem izkusila pri pridobivanju gimnazijskega programa v Slovenj Gradcu, kjer smo potrebovali veliko korakov in prepričevanja politike, da smo ga dobili.

Pri visokem šolstvu pa gre za strokovno odločitev Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu, ki na osnovi strokovnih kriterijev presodi ustreznost predlaganega študijskega programa in pogoje za njegovo izvedbo ter ga tudi akreditira. Slovenjgraška občina nas je podprla na način, da so nam zagotovili prostore za študij. Na FTPO smo sredstva za nujno raziskovalno opremo, brez katere ni kakovostnega študija tehnike, pridobili predvsem preko evropskih projektov. To je bil vse prej kot lahek zalogaj, tudi s finančnega vidika, saj se evropski projekti financirajo za nazaj in smo za zagotavljanje likvidnosti poslovanja morali najemati premostitvene kredite. Garancijo zanje so nam dajala podjetja. A če takrat ne bi bili tako pogumni in uspešni pri pridobivanju projektov, se visoka šola ne bi mogla razviti v fakulteto, saj ne bi imeli ustrezne raziskovalne opreme."​

Aktivni ste bili tudi pri izobraževanju odraslih, javni zavod Mocis prav v tem letu praznuje 20 let delovanja. Kako ga vidite?

"Bila sem njegova prva direktorica, zelo sem vesela, da se zavod zelo dobro razvija, čeprav vem, da razmere niso bistveno boljše, kot so bile ob njegovi ustanovitvi. Izobraževanje odraslih je bila ves čas cokla na področju izobraževanja. Javna sredstva za to področje so zelo omejena. Pogosto slišim, naj si ljudje sami plačajo izobrazbo. Ampak pomembno je, da se zavemo, da naj bo izobrazba vsem dostopna ter da je treba spodbujati vse vrste učenja, če želimo postati učeča se družba. Mocis je ustanova, ki spodbuja k izobraževanju v celotni regiji, ne le v Slovenj Gradcu, čeprav se na Ravnah na Koroškem Ljudska univerza močno prebuja. Všeč mi je, da se tudi tam spet vzpostavlja še eno koroško jedro izobraževanja odraslih.​"

Še vedno ste aktivni v društvu Kazu. Kaj pomeni povezovanje na ravni Kazuja?

"Nastalo je ob deseti obletnici ustanovitve FTPO, ko smo rekli, da je treba povezati koroške doktorje znanosti in vrhunske umetnike v društvo, in v tem videli velik potencial. Skupina petih doktorjev znanosti nas je predlagala ustanovitev tega društva. Bila sem njegova prva predsednica in še vedno sem aktivna v predsedstvu. Želimo spodbuditi popularizacijo znanosti. V prvem obdobju delovanja, ko še ni bilo koronakrize, smo organizirali veliko odmevnih predavanj, kjer smo znanstvene misli poljudno približali prebivalstvu. Odziv na predavanja je bil zelo dober, saj so koroški doktorji znanosti zelo uspešni na različnih področjih in so s svojimi temami pritegnili poslušalstvo različnih starosti in sredin. Pripravili smo tudi razstavo. Trenutno v društvu deluje več kot 60 članov, je pa še vedno nekaj takih, ki niso našli člani, se pa z njimi povezujemo. Želimo si pripraviti monografijo, v kateri bi predstavili koroške doktorje znanosti in vrhunske umetnike. In seveda nadaljevati predavanja, ko bodo ukrepi to dopuščali. Nekaj smo jih izvedli že letos jeseni. "​

{api_embed_photo}720921{/api_embed_photo}

{infobox-quote_full}178233{/infobox-quote_full}

Pišete tudi strokovne in znanstvene članke, ena od tematik je tudi menedžment človeških virov. Kaj pomenijo?

"Pišem o temah iz ožjih segmentov področja menedžmenta. Pripravljam tudi gradiva za predmet, ki ga predavam kot docentka na slovenjgraški FZSV. To je področje, ki mi je pisano na kožo, saj se ukvarja z ljudmi v delovnem okolju. Pomembno je, da študenti razumejo, kaj je pomembno, da so zaposleni lahko uspešni in zadovoljni v svoji delovni sredini in organizaciji. Predmet sem dodatno usmerila v teme, ki vodijo do razumevanja menedžmenta v delovni organizaciji na vseh njenih nivojih. Pomembno je tudi, da jih zaposleni razume in se zna vanje aktivno vključiti ter da je pri tem proaktiven in pozoren na medosebne odnose v organizaciji. Ker denimo, v zdravstvu, prav ti odnosi vplivajo na delo s pacienti in če so tam hudi konflikti, trpi tisti, ki ne bi smel, to je pacient."

V življenju je pomembno tudi konstantno nadgrajevanje znanja. Znanje je neodtujljivo, nihče ti ga ne more vzeti, še vedno se je vredno učiti.

"Učenje je del življenja, ni pomembno le v otroštvu in mladosti, tudi odrasli se moramo učiti, da ohranjamo svojo živost."​

A vendar je znanje na neki način razvrednoteno, zakaj vsak šarlatan lahko danes preglasi strokovnjaka.

"Ker so informacije tako zelo dostopne in jih premalo kritično sprejemamo. Nastanejo lahko dezinformacije, ki jih je lahko širiti. Primanjkuje nam kritične presoje, da bi si rekli, da česa ne razumem dovolj, da imamo premalo znanja, da bi izluščili prave informacije in da o nečem ne moremo govoriti. Pogrešam tovrstno presojo. Ne slišim pogosto, da bi kdo rekel 'premalo vem o tem, premalo sem prebral in zato o tem ne morem soditi ... moram še koga vprašati, še kaj prebrati, šele potem lahko trdim, da je nekaj res tako, kot se mi zdaj zdi, da je'. Komuniciramo predvsem s stališči, ki si jih ustvarimo pogosto na osnovi odbranih podatkov. Pri stališčih pa je tako, da človek pogosto iz množice podatkov izbere tiste, ki potrjujejo, podpirajo njegovo osnovno stališče. Zavržemo ali odbijemo to, kar se s tem ne sklada. To je v človekovi naravi. Stališča pa lahko spreminjamo predvsem s pozitivnim čustvenim nabojem, samo z racionalnimi argumenti to pogosto ne gre najbolje. Na eni strani se strokovnjaki trudijo in želijo z argumenti vplivati na stališča ljudi, ljudje pa imajo do tega odpor, ker mislijo, da jim lažejo. In pridemo v neko praznino, za katero pa niti ne vem, kako jo bomo lahko zapolnili."​

{api_embed_photo}720922{/api_embed_photo}

Kako gledate na aktualno epidemijo, kako jo doživljate, tudi v luči širšega dogajanja v družbi?

"Napetosti se stopnjujejo, kar ni prijetno. Mislim, da nam vsem manjka malo modrosti, da bi razumeli tiste, ki se z nami ne strinjajo, in tiste, ki želijo druge prepričati o nečem. Vsak misli, da ima prav, in dobro bi bilo, da izbrskamo neko modrost, ki bo premostila to situacijo. Da bomo priznali, da nekdo ve nekaj več od nas in da je prav, da tisto sprejmemo in upoštevamo. Graditi moramo zaupanje in spoštovanje do ljudi, ki svoje življenje posvetijo nekemu področju in o njem veliko vedo. Zavedati se je treba, da so nekaj dokazana dejstva, drugo pa so stališča ali pa približki nekih dejstev. Razumevanje teh razlik moramo razvijati že v šolah. Mlade moramo učiti tudi argumentirane razprave in poslušanja. Morali bi še bolj krepiti veščine in modrosti debatiranja, razmišljanja in iskanja argumentov za tisto, kar bi želeli sporočiti drugim ter strpnega in aktivnega poslušanja protiargumentov."

Pred leti ste tudi kandidirali na državnozborskih volitvah, kaj vam je ta izkušnja prinesla? Bi se še odločili za kandidaturo?

"Sem človek izzivov, takrat sem imela občutek, da bi lahko v politiki mogoče kaj spremenila, izboljšala. Takrat sem zelo naivno vstopila v to kandidaturo. Naučila pa sem se predvsem veliko o sebi, tega, da nisem človek, ki pritegne množice. Je bilo pa zelo poučno, da sem videla, kje so moje omejitve. Ne bi pa tega ponovila. Kolikor sem videla zakulisje vsega dogajanja, mi ni bilo simpatično. Kot politik moraš imeti zelo trdo kožo."

Kako vidite aktualno politično dogajanje?

"Zelo me boli. Tisti, ki so zdaj na oblasti, ne razumejo, kaj je njihova vloga. Govorijo o projektih in uresničevanju strankarskih programov. Ne govorijo pa o tem, kaj je dobro za ljudi, čeprav na koncu pristavijo, da gre za blaginjo vseh. To delajo na način, da rušijo in ne gradijo."

Moramo na volitve, je volilna udeležba pomembna in zakaj aktivna volilna pravica?

"Absolutno moramo na volitve. Imamo takšno oblast, kot smo jo izvolili. Vsak glas je pomemben. Ni dobro, da se tisti, ki ne gredo na volitve, pritožujejo nad aktualnim stanjem, če prej ne odločajo o tem, kdo jih bo vodil. Med obiskom Sophie in 't Veld, vodje delegacije odbora evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v Sloveniji, me je bilo zaradi reakcij predsednika vlade in nekaterih politikov zelo sram."

Kakšno družbo želite, priča smo razširjanju nestrpnosti, sovražnosti. Zakaj in kako bi šli preko tega?

"Družbo spoštovanja, tkanja skupnih ciljev in vizije. To je ključ. Pomembno je sodelovanje in seveda spoštljivo komuniciranje, ki ni le vljudnostna forma, temveč temelji na globokem spoštovanju drugih in drugačnih."