Glavna korenina se neprestano razvija in doseže globino preko dva metra, iz nje pa se izraščajo močne stranske korenine. Dobro prenaša tudi sušo, sončno pripeko in zmrzal. Ustrezajo mu sončne lege in kisla tla, uspeva pa tudi na suhih bazičnih tleh. Po podatkih iz arhiva društva je bil del parka, kjer je svoje mesto našla tudi skupina rdečih borov, urejen med letoma 1895 do 1898. "Načrtovalci mariborskega Mestnega parka so pri njegovi zasnovi najbrž imeli v mislih tudi te njegove lastnosti in so mu zato namenili tudi mesto v našem parku," dodaja Karin Bejo, članica društva, sicer zadolžena za vzdrževanje javnih zelenih parkovnih površin pri podjetju Snaga.