Zmago Gomzi
Slavnostna otvoritev evropskega prvenstva združenja Wako v kikboksu sredi prejšnjega tedna je postregla tudi z zanimivim ekshibicijskim dvobojem. V ring dvorane Lukna sta stopila prekaljeni nekdanji as borilnih veščin in sedaj trener v ŠC Barada Aleš Zemljič in Tilen Lukman, fant s posebnimi potrebami, ki prav pod Zemljičevim vodstvom redno trenira kikboks.
Lukman je Mariborčan, star je 25 let, kikboks je začel trenirati pred nekaj leti, ko je še živel v Domu Antona Skale, sedaj, ko stanuje doma pri starših, pa še naprej vneto obiskuje treninge v tem športu. Zaposlen je v mariborskem Društvu za cerebralno paralizo Sonček na Pobrežju, kjer poprime za vsako delo, njegovim sposobnostim primerno. "Najraje urejam okolico doma, kajti rad se gibam na prostem," je povedal Tilen Lukman, ki se je rodil s cerebralno paralizo. Zaradi tega ima težave predvsem z govorom in gibljivostjo. Med pogovorom mestoma zastane in včasih potrebuje več časa, da pove tisto, kar misli.
Kikboks mu je zelo všeč
Naš sogovornik je obiskoval osnovno šolo Gustava Šiliha in se že takrat ogrel za kikboks. Glede na to, da živi na Teznem, je začel zahajati v ŠC Barada, kjer se je naučil temeljnih prvin tega športa. "Treniram vsak dan, med treningi se sprostim, v zadnjem času sem tudi shujšal. Kikboks mi je zelo všeč. Že po prvih treningih me je močno prevzel. Ne vem, kaj bi počel v prostem času, če se ne bi ukvarjal s tem športom. Tudi veliko novih fantov in deklet sem spoznal in z nekaterimi spletel prijateljske vezi," doda Tilen, ki se na treninge v ŠC Barada vozi z avtobusom, ob lepem vremenu pa s kolesom. "Ni nevarno, na kolesu sem previden," pove.
Lukmanu se je s tem, da je na otvoritvi evropskega prvenstva stopil v ring in številnim gledalcem kljub omejitvam, ki so posledica cerebralne paralize, dokazal, da se lahko ukvarja z borilnim športom, izpolnila srčna želja. "V ringu sem skušal pokazati vse, česar sem se naučil s trdimi treningi in česa sem sposoben. Z dvobojem sem želel staršem pokazati, da se kljub zdravstvenim hibam lahko ukvarjam s športom. Vsem, ki so mi omogočili, da se pokažem tudi na javni prireditvi, se zahvaljujem. Upam, da bodo starši ponosni name."
Preden je Tilen stopil v ring in se spoprijel s svojim trenerjem, ni kazal strahu. Bil je dobre volje. Pogledoval je proti gledalcem, in ko so ga ti začeli spodbujati z vzkliki Tilen, Tilen, Tilen, se je zresnil in odločno dejal. "Premagal te bom, Aleš, nimaš šans." Na sodnikov znak je hrabro krenil proti tekmecu. Skušal ga je zadeti z rokami in nogami, a se je Zemljič spretno umikal. Borba je bila izenačena, gledalci so vsak uspešen Tilnov napad ali obrambo nagradili z glasnim ploskanjem. Po dveh rundah boja so si bili sodniki enotni, da je bil ta izenačen in je najbolj pravičen neodločen rezultat. Medtem ko se je Zemljič strinjal s sodniško odločitvijo, Lukman ni bil zadovoljen. "Zaslužil sem si zmago, ne vem, zakaj sodniki v meni niso prepoznali boljšega borca. Njihova odločitev ni bila pravična," se je pridušal.
Pokal bo na vidnem mestu
Zato pa je bil Lukman bolj zadovoljen nekaj minut pozneje, ko se je v ring povzpel predsednik Evropske kikboksing zveze, Irec Roy Baker. Ta je Tilnu za njegovo neizmerljivo voljo do ukvarjanja s kikboksom in za njegovo srčnost, ki jo je pokazal v ringu, izročil velik pokal. "To je bil zame eden najlepših trenutkov v življenju. Pokal bom hranil doma na vidnem mestu," je pribil.
"Vesel sem, da smo Tilnu izpolnili srčno željo po javnem nastopu. Vemo, da kljub znanju v kikboksu, ki si ga je pridobil s trdimi treningi, kot oseba s posebnimi potrebami ne more tekmovati. Zadovoljni smo, da smo mu omogočili javni nastop, ki si ga je močno želel. Tilen je zelo vztrajen in mnogim v ŠC Barada vzor in motivacija, da je s športom mogoče premagati marsikatero oviro. Verjamem, da smo mu z dvobojem polepšali dan, ki mu bo ostal v trajnem spominu," je pojasnil Aleš Zemljič.
