Tatjana Vrbnjak
Država bo letos za programe javnih del namenila 22,3 milijona evrov, predvidoma za vključitev okoli 4400 brezposelnih; od tega je za mariborsko območno službo zavoda za zaposlovanje namenjenih skoraj 3,8 milijona evrov, kar je za skoraj 1,2 milijona več kot lani in za 0,6 milijona manj kot 2018. Denar bo zadostoval za predvidoma 748 vključenih (lani jih je bilo 529). Zavod javna dela v mariborski občini letos sofinancira v 70-odstotnem deležu, preostalo morajo pokriti izvajalci oziroma naročniki. Tudi to kaže na boljše razmere na trgu dela, saj je višina sofinanciranja odvisna od stopnje brezposelnosti v občini - večja ko je brezposelnost, višji je delež sofinanciranja zavoda. Še pred štirimi, petimi leti je ta prispeval 85-odstotni delež.
Prispelo že 325 ponudb izvajalcev
Zanimanje za javna dela je veliko. Na mariborsko območno službo zavoda za zaposlovanje je prispelo že 325 ponudb izvajalcev; večinoma s področja vzgoje, izobraževanja in športnih dejavnosti. Zavod v javna dela napotuje dolgotrajno brezposelne; prednost imajo tisti, ki so več kot dve leti prijavljeni v evidenci brezposelnih in v tem času niso bili vključeni v noben program aktivne politike zaposlovanja.
- Država bo letos za programe javnih del namenila 22,3 milijona evrov, predvidoma za vključitev okoli 4400 brezposelnih.
- Od tega je za mariborsko območno službo zavoda za zaposlovanje namenjenih skoraj 3,8 milijona evrov.
- Denar bo zadostoval za predvidoma 748 vključenih (lani jih je bilo 529).
- Zavod javna dela v mariborski občini letos sofinancira v 70-odstotnem deležu, preostalo morajo pokriti izvajalci oziroma naročniki.
Kdo je upravičen do sofinanciranja javnih del
V domovih upokojencev preko javnih del zagotavljajo predvsem družabništvo in spremstvo stanovalcem. Ta program izboljša kakovost življenja stanovalcem: sodelavci iz javnih del se s stanovalci družijo, jih spremljajo na prireditve in drugam, jim prinesejo kakšno malenkost iz trgovine. Program se v večini domov izvaja že vrsto let, a letos je prišlo do izjemno velikega nezadovoljstva v Domu Danice Vogrinec, največjem slovenskem domu za starejše, ker mu mariborska občina ni odobrila sofinanciranja javnih del, medtem ko bo Domu pod gorco sofinancirala tri vključene.
"Na področju sociale javna dela najprej sofinanciramo nevladnim organizacijam"
Zaprosili za pet, potrebovali bi jih deset
"Letos smo zaprosili za pet oseb, to je največ, kolikor lahko glede na to, koliko nas je zaposlenih," pravi Božo Raušl, sekretar Zveze prijateljev mladine Maribor. A želeli bi si jih še več, Raušl ocenjuje, da bi "za podporo vseh vsebin in programov, ki jih izvajamo, potrebovali okrog deset sodelavcev". Toda od leta 2016 je število omejeno glede na število zaposlenih pri izvajalcu, kar je za ZPM Maribor "oteževalna okoliščina". "Želeli bi si, da bi bilo število vključenih bolj kot na število zaposlenih pri izvajalcu vezano na dejavnost, ki jo izvajalec opravlja," pravi Raušl.
Poleg tega je število odobritev odvisno od denarja, ki je na voljo - lani so na primer tudi zaprosili za pet vključitev, a jim je zavod odobril le tri. "Javna dela zelo potrebujemo, zato je to za nas zelo težko. S prostovoljci vseh potreb ne moremo pokriti oziroma tako je: za enega iz javnih del je treba vključiti pet do sedem prostovoljcev," zgovorno ponazori Raušl.
Dom Danice Vogrinec podal vlogo za 23 oseb
"Dom Danice Vogrinec je doslej mariborsko občino prosil za sofinanciranje največ treh delavcev v javnih delih in več kot treh vključitev jim občina tudi nikoli ni sofinancirala, letos pa smo od njih prejeli dve vlogi: eno za tri osebe za potrditev javnega interesa in drugo za sofinanciranje 20 oseb. Prvo smo takoj potrdili, druge pa nismo mogli več obravnavati, ker je bil pogoj razpisa, da je lahko v javnih del pri določenem izvajalcu skupno največ 20 udeležencev, zato druga vloga ni bila več v skladu z razpisnimi pogoji," pravi Zorkova, ki se ji to, da občina enemu domu sofinancira javna dela, drugemu pa ne, ne zdi nenavadno.
"Nenavadno bi bilo, če bi bila oba domova enaka glede na omenjene kriterije, a nista: mariborska občina je 95-odstotni lastnik Doma pod gorco, medtem ko v Domu Danice Vogrinec ni niti ustanovitelj niti lastnik," pravi Zorkova in doda, da "eni domovi za sofinanciranje javnih del občine sploh ne prosijo ali pa javnih del nimajo".
Marko Slavič: To je kršenje enakosti pred ustavo
"To je kršenje enakosti pred ustavo," pa različen odnos občine do domov komentira direktor Doma Danice Vogrinec Marko Slavič. "Občina bi morala v domovih pri financiranju programa javnih del upoštevati načelo sorazmernosti glede na število stanovalcev, ki so občani občine, saj morajo imeti vsi Mariborčani ne glede na to, v katerem domu bivajo, enak dostop do programa javnih del, ki ga sofinancira država. To smo jim vsako leto govorili, letos pa še posebej izpostavili v spremnem dopisu k vlogi, ki smo jo poslali na MOM in v kateri smo, upoštevaje načelo sorazmernosti glede števila stanovalcev Mariborčanov, občino zaprosili za 20 vključenih v programu družabništva. Dobili nismo nobenega, kar je skregano z vsako logiko, saj smo dom, v katerem živi daleč največ starejših Mariborčanov. Tudi naši stanovalci in svojci vplačujejo v integralni proračun davke in prispevke, občina pa potem ta denar da stanovalcem Doma pod gorco, stanovalcem Doma Danice Vogrinec pa ne. Gre vendar za javno mrežo, tu moramo imeti vsi enake pravice," je prepričan Slavič.
Dolgoletnemu direktorju se zdi odločitev občine še toliko bolj nerazumljiva, ker Dom Danice Vogrinec s svojimi odmevnimi prireditvami naredi veliko ne le za svoje stanovalce, ampak tudi druge občane Maribora, zato se v svojem razočaranju v domu sprašujejo tudi o tem, ali jih v občini, ki zanje ne kaže posluha, še organizirati.
Javna dela vedno sofinancirajo sami
A kot rečeno, za sofinanciranje javnih del ne zaprosijo vsi domovi. "Lani smo v javnih delih imeli šest, letos pa smo zaprosili za vključitev štirih brezposelnih invalidov in vse so nam odobrili. Občino zaprosimo samo za to, da izkaže javni interes, medtem ko javna dela vedno sofinanciramo zavod za zaposlovanje in dom sam, občina nam je še nikoli ni," pravi Franja Jakob iz Doma starejših občanov Tezno.
Korist je obojestranska
"Prijavili smo potrebo za deset vključenih v javno delo (toliko jih lahko vključimo glede na število zaposlenih) in devet nam jih je zavod že odobril," pravi Darko Bračun, generalni tajnik Nadškofijske karitas Maribor. Osem jih nameravajo vključiti v humanitarne in socialnovarstvene programe, ki jih izvajajo v mariborski občini (projekti Donirana hrana, Ljudska kuhinja Betlehem, Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, Humanitarno skladišče, Zavetišče za brezdomce), in po enega v materinski dom v Mozirju in Žalcu.
"V zadnjih dveh letih je treba z ljudmi, ki se vključujejo v javna dela, veliko več delati kot prej, saj se pozna, da se v programe prednostno napotujejo tisti, ki so že dolgo na zavodu in prejemniki denarne socialne pomoči. S spremljanjem lahko zanje veliko naredimo, a tudi oni veliko naredijo za nas - zelo dvosmerno je," pravi Bračun. Nekaj ljudi iz javnih delih so v preteklih letih tudi zaposlili - največkrat za določen čas za delo na projektih, kakšnega pa tudi po upokojitvi sodelavcev. Nekaj vključenim pa je javno delo pomagalo do izpolnitve pogojev za upokojitev.
Mariborska občina več za javna dela
Mariborska občina bo za sofinanciranje javnih del v letu 2020 na področjih šolstva, kulture, mladine, sociale in zdravstva namenila skoraj 216 tisoč evrov, kar je nekoliko več kot lani, ko jih je 184 tisoč evrov. A ker je delež sofinanciranja zavoda za zaposlovanje letos nižji (70-odstoten, lani je bil 75-odstoten), je vprašanje, ali bo število vključenih višje ali vsaj enako lanskemu.
Trenutno je potrjenih 205 zaposlitev pri 103 izvajalcih, od tega jih bo MOM sofinancirala 96 (krijejo razliko plače v višini 30 odstotkov in plačilo razlike prispevkov za socialno varnost).
