Je bilo 1,4 milijona evrov, vloženih v kopališče Pristan, vrženih skozi okno?

Srednji bazen Kopališča Pristan, ki je zaprt že vse od leta 2014, kopalcev ne bo sprejel še najmanj sedem mesecev, pa še to le v primeru, če se bo izkazalo, da je objekt sploh statično stabilen in ga je mogoče sanirati, so sporočili predstavniki mariborske občine in Športnih objektov Maribor. Pri tem se seveda zastavi vprašanje, kaj v primeru, da se ugotovi, da statike ni mogoče urediti in je bil dosedanji vložek v sanacijo, ta znaša že skoraj 1,4 milijona evrov, vržen skozi okno? "Potem bomo morali izdelati strokovno oceno ukrepov, kaj je dejansko najbolj racionalno narediti. Res upam, da je sanacija mogoča in to tudi v primeru, če bi se ugotovilo, da je bazen mehansko neodporen in nestabilen. Težko si predstavljam, da bi bil rezultat tak, da bi morali školjko bazena odstraniti in začeti znova," odgovarja podžupan Samo Peter Medved.

Odgovornost se bo preučila za vsakega

Da je bila celotna investicija v prenovo srednjega bazena vodena nestrokovno, je znano že dlje časa, je pa občina kot investitor zdaj naročila notranjo revizijo, ki naj bi odgovorila, kdo je za to odgovoren.

Projektanti in izvajalci brez ustreznih referenc

Kako napačno je bil voden projekt, kaže vmesno poročilo o stanju investicije. Kot je povedala Lea Aracki iz urada za šport, ob začetku investicije leta 2017 sploh ni bila izdelana projektna naloga, od projektantov niso bile zahtevane nobene reference za tovrstne objekte, od izvajalcev pa napačne, pa čeprav gre v tem primeru za zahtevno rekonstrukcijo gradbeno-inženirskega objekta. Projekti tudi niso imeli ustreznih sestavin načrtov, statični izračun je bil narejen le za bazensko ploščad, na pa tudi za celoten bazen, načrtovane niso bile niti strojne inštalacije niti tehnologija za čiščenje bazena, projekt pa se je, ko so med deli ugotovili, da rešitve niso ustrezne, spreminjal. Ob teh in številnih drugih napakah bazen ob prevzemu s strani investitorja maja lani tudi ni bil napolnjen, preizkus vodotesnosti je bil izveden šele konec leta, ko je bila po ločeni pogodbi dokončana tudi bazenska tehnika in ko je bilo dokončno ugotovljeno, da bazen pušča in ne služi svojemu namenu.

Občina praktično brez vseh garancij

Ob tem, da torej ni nobenih garancij, da ne bo treba s prenovo bazena pričeti od začetka, pa občina nima praktično nobenih garancij niti od izvajalca. Pogodba, ki so jo podpisali še v času bivšega župana Andreja Fištravca in njegovega svetovalca Marka Kovačiča, za izvedbo pa je skrbel Bojan Strajnar iz Fištravčeve projektne skupine, je namreč predvidela le triodstotno garancijo na dobro izvedbo del, torej 17 tisoč evrov od sprva 566 tisoč evrov vredne pogodbe, ki pa je s prevzemom bazena potekla že sredi lanskega dela. Takrat je sicer v veljavo stopila garancija za odpravo pomanjkljivosti, ki pa za tri leta znaša prav tako le 34.500 evrov. "Če se bo izkazalo, da je objekt sploh statično stabilen in ga je mogoče sanirati, bomo izvajalca nemudoma pozvali k odpravi napak v garancijskem roku. V kolikor k temu ne bo pristopil, bo morala občina vnovčiti garancijo, a sem prepričan, da s tem zneskom napak ni mogoče sanirati," pravi Medved.
Na občini upajo, da bodo bazen vendarle lahko sanirali in sicer po sklopih. V prvem naj bi uredili prezračevanje s klimatizacijo, v drugem sanirali zunanje strebre objekta, ki jih je prav tako načela korozija, v tretjem izvedli energetsko sanacijo z menjavo fasade, stavbnega pohištva in strehe, v četrtem pa dokončali dela v prostorih okrog bazena, torej garderobe, avlo in tuše.