Kako bo Maribor pomagal socialno najbolj ogroženim občanom pri soočanju s podražitvami energentov?

Mestni svetniki so potrdili energetske vavčerje, s katerimi občina posameznikom na socialnem robu namenja 15 evrov za plačilo energentov za ogrevanje. O kriterijih in načinu razdelitve se bo danes sestala humanitarna komisija mariborske občine, kjer ocenjujejo, da je posameznikov, ki živijo na socialnem robu, okoli 12 tisoč. Dvesto tisoč evrov je iz občinskega proračuna namenjeno za doplačevanje računov za energente.

Revnejši občani potrebujejo bistveno več kot 15 evrov

Metod Dolinšek, sekretar območnega združenja Rdečega križa Maribor, pravi, da so že pred sprejemanjem energetskega vavčerja skupaj s Karitas naslovili na podžupanjo Alenko Iskra dopis in opozorili, da na sistem, kot je trenutno zastavljen, ne morejo pristati. Dodaja, da v razpravi o uvedbi energetskih vavčerjev niso sodelovali, na humanitarni komisiji so bili seznanjeni s predlogom, kot ga je potrdil mestni svet. "Pozdravljamo pripravljenost lokalne skupnosti, da pomaga ljudem v stiski, ampak mehanizem, kot je bil sprejet, ni tak, da bi lahko konkretno pomagal tistim, ki so v največjih stiskah in ki potrebujejo po naših ocenah, našem vedenju in poznavanju situacije neprimerno večja sredstva, kot je predvideno v tej shemi. Predvsem se ne strinjamo z omejevanjem zneska navzgor, kajti ljudje, ki se na nas obračajo, potrebujejo bistveno več sredstev. Menimo, da je treba ljudem pomagati največ, kolikor jim lahko pomagamo, v okviru sredstev, ki so na voljo. Stiske ljudi so velike in jim je treba pomagati," pravi Dolinšek. Kako bo shema zaživela, še ne ve.

Pri Nadškofijski karitas Maribor so letos že pomagali 409 osebam pri plačilu elektrike in ogrevanja. "Prepričani smo, da če je človek v stiski, se moramo odzvati in je pomembno, da se tudi odločevalci odzovejo in pomagajo. Pomoč pa ne sme biti takšna, da človeka pahne v še večjo stisko," pravi Darko Bračun, generalni tajnik Nadškofijske karitas Maribor. Določene predloge, kako naj bi se s temi vavčerji konkretno pomagalo, je humanitarna komisija že obravnavala. "Pomoč naj bo za res socialno ogrožene in naj bo takšna, ki bo človeku tudi pomagala. Mi bomo naredili vse, da bomo tudi z lastnimi sredstvi, ki jih zbiramo z različnimi donacijami, pomagali ljudem v stiski. Upam, da bodo odločevalci sprejeli prave odločitve, da bo pomoč takšna, ki je res človeka vredna," meni Bračun.

Da se preprečijo odklopi, izterjave, izvršbe

Humanitarne organizacije z razpoložljivimi sredstvi že zdaj pomagajo posameznikom, družinam in skupinam prebivalstva, ki si ne morejo zagotoviti sredstev za preživljanje, ter imajo razvite mehanizme in kriterije razdeljevanja pomoči. "Želimo, da bi se shema ravnala po principu, da se predvsem lajša stiska, da se preprečujejo odklopi, izterjave, izvršbe. Da je to primarno in da ne vzpostavljamo paralelnega sistema odločanja in zbiranja prijav. Glede na pričakovane velike pritiske bo veliko administrativnega dela, ki ga bo moral nekdo opraviti," pojasnjuje Dolinšek. Če bi komisija obravnavi ene vloge namenila zgolj eno minuto, je to 200 ur dela, ob predpostavki, da vloge odda predvidenih 12 tisoč oseb. Da je treba sistem poenostaviti, pravi Dolinšek, to so tudi zapisali v dopisu podžupanji.

Računske posledice zimske kurilne sezone humanitarne organizacije čutijo z zamikom, tam februarja, ko se naberejo neplačani računi in opomini. Ujete v kolesju dolgov ne bremenijo samo neplačani računi, močno tudi zamudne obresti, stroški odklopov in priklopov ter stroški izvršb. Ti posamezniki zelo skrbijo Bračuna. Meni, da bi bilo treba vzpostaviti sistem, da predvsem javna podjetja pravočasno, predvsem pa pred odklopom ali izvršbo, vzpostavijo stik s humanitarno komisijo in da se v primeru neplačil vključijo ustrezne institucije. Ko je vložena izvršba, se dolg malodane takoj poviša za 74 evrov. "Da se ugotovi, ali je dejansko trenutna stiska takšna, da ne zmorejo plačila in se pomaga, ali pa kdo le manevrira, takrat je pomembno ostro reagirati. Nujno bi bilo treba najti tudi rešitev, da posameznika, ki se trudi in že od majhnih dohodkov poplačuje glavnico, zamudne obresti javnih podjetij ne pokopljejo. Tu je še prostor in bi morali vzpostaviti vzvod," predlaga Bračun.