Kako je mariborska stolnica povezana z mestom

08.10.2021 20:15
Večer v stolnici je postregel z zanimivim pogovorom o zgodovini cerkve sv. Janeza Krstnika. Stolni župnik Marko Veršič pa je pojasnil, zakaj se je podražila obnova strehe.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zgodovinarji (z leve) dr. Aleš Maver, dr. Andrej Hozjan in dr. Martin Bele so spregovorili o mestni cerkvi skozi čas. Foto: Tadej REGENT
Tadej Regent

Tretji Večer v stolnici, z naslovom Pod zvonom mestne matere - Mariborčani in njihova mestna cerkev skozi čas, je postregel s pogovorom z zgodovinarji dr. Alešem Mavrom, dr. Andrejem Hozjanom in dr. Martinom Beletom. Slednji je opisal zgodovino mesta Maribor, predstavil je tudi slovensko cerkveno razdelitev med salzburško nadškofijo in oglejskim patriarhatom, meja je potekala po reki Dravi. O stolnici je razložil, da je bila v nasprotju s frančiškansko cerkvijo zgrajena postopoma, zato lahko v notranjosti opazimo romanski, gotski in baročni arhitekturni slog gradnje posameznih sakralnih objektov.

Maver se je dotaknil najpomembnejšega dogodka v mestni cerkveni zgodovini, in sicer prenosa sedeža lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor leta 1859, za kar je bil zaslužen škof Anton Martin Slomšek. Hozjan je pojasnil, da sta v zgradbi današnje pošte med letoma 1348 in 1891 delovala mestni špital in špitalska cerkev sv. Duha. Slomškov trg se je sprva imenoval Kirchenplatz, po cerkvi. Leta 1859 so ga preimenovali v Stolni trg (Domplatz), od leta 1919 pa ga poznamo kot Slomškovega. Izpostavil je še mestno pokopališče, ki je bilo nekoč v okolici cerkve. "Tam je bilo pokopanih veliko znamenitih mariborskih družin. Ohranjeni nagrobniki so danes vzidani v zunanjo steno cerkve," je razložil.

Tadej Regent

Stolni župnik Marko Veršič je dejal, da želijo s temi dogodki poudariti, kako pomembna je bila stolnica skozi zgodovino in kako je pripomogla k razvoju mesta v smislu kulturne, umetniške in duhovne podobe. Obnova cerkvene strehe, ki pravkar poteka, pa je v sklepni fazi, je dodal. "Južna stran bo končana v nekaj dneh, dela na severni pa bodo trajala še kakšen teden. Izkazalo se je, da bo potrebnih še nekaj del na stranskem strešnem delu ladje, ki je bil sicer obnovljen pred nekaj leti. Zaradi podražitve materialov bo projekt nekoliko dražji, kot smo predvidevali. Od sprva predvidenih 105 tisoč evrov smo jih zbrali malo čez 50 tisoč, večinoma s pomočjo vernikov," pojasnjuje župnik.

Igor Napast

O prošnji za sofinanciranje obnove pojasni, da gre za odločitev, da se poudari vidik povezanosti in pomena stolnice za mesto. "Ko smo se lotili obnove strehe na stolnici, smo ob nenehnem ponavljanju in vabljenju župljanov za finančno pomoč začutili nevarnost, da bi lahko celotna stvar zvenela narobe. Projekt je zelo velik in ga z rednimi dohodki ne bi zmogli niti začeti. Res je, da smo do sedaj zbrali slabo polovico sredstev, zato bomo morali še velikokrat prositi za finančno pomoč. Odločitev, da poudarimo vidik povezanosti in pomena stolnice za mesto in župljane, se je izkazala za pravilno." Dodaja, da bodo za finančno pomoč pri obnovi apelirali še na podjetja in obrtnike v mestu. "Zavedamo se težke situacije zaradi vseh omejitev, a še zmeraj upamo, da bomo kje naleteli na pomoč," še pravi Veršič.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta