Kako pametno mesto je Maribor

Telefoni, televizije, hladilniki, stavbe, avtomobili in vse, kar dandanes uporabljamo, mora biti "pametno". Tudi mesta in skupnosti. Koncept pametnih mest se vse bolj uveljavlja tudi v Mariboru, a kaj pametno mesto sploh je? Bojan Rosi, vodja Centra za pametna mesta in skupnosti Univerze v Mariboru (UM), sicer dekan Fakultete za logistiko, pravi, da je pametno mesto tisto, ki z moderno tehnologijo in senzoriko zajema podatke, jih nato pretvori v koristne informacije, s temi pa uravnava in dviguje kakovost bivanja v mestni skupnosti.
​Pametna so torej tista mesta, kjer so digitalne tehnološke rešitve vpeljane v vse oblike javnega servisa za meščane, od prometa do ravnanja z odpadki, izobraževanja, zdravstva in skrbi za starostnike. Seveda koncept pametnih mest zajema tudi pametno in trajnostno energetsko rabo in proizvodnjo ter čim manj škodljivih vplivov na okolje.

Smetnjaki, ki javljajo svojo polnost

Kako pametno je torej mesto Maribor, ki je bil eno prvih slovenskih mest, ki so stopila na pot pametnih rešitev? "Še zdaleč ne toliko, kot bi lahko bilo. Še ogromno imamo za narediti. A znanje imamo, zdaj je najbolj pomembno, da damo glave skupaj," je prepričan Rosi. Tudi zato je Univerza v Mariboru lani ustanovila omenjeni Center za pametna mesta in skupnosti. Gre za platformo s ciljem povezati različne akterje tako iz gospodarstva kot raziskovalne organizacije, mestne in občinske skupnosti ter druge deležnike, ki so usmerjeni v razvoj visokotehnoloških rešitev za kakovostnejše upravljanje mest ter za prijetnejše bivanje ljudi v njih.

Pametna razsvetljava v Coni Tezno

Ker sta promet in logistika ena najbolj perečih problematik mesta, je v načrtu pametno parkiranje. Na drogove javne razsvetljave na Slomškovem trgu in okolice občinske stavbe bi namestili senzorje, ki zaznavajo polnost oziroma praznost parkirnih mest, ob tem pa tudi informativne table, ki bi voznike o razpoložljivih parkiriščih obveščale. Vse to z namenom, da vozniki ne bi brez potrebe vozili na prometno obremenjene dele mesta. Na Slomškov trg in v Gregorčičevo ulico želijo pilotno namestiti še pametno razsvetljavo, ki se vklopi le, ko senzorji zaznajo avtomobil ali pešca, kar zagotavlja velike prihranke in zmanjša svetlobno onesnaževanje.

Največji izziv - spremeniti navade ljudi

"Vse to so parcialne rešitve. Zdaj moramo pristopiti strateško in pripraviti skupno strategijo razvoja mesta Maribor. Vendar to je naloga mesta, na univerzi lahko le svetujemo in predlagamo rešitve," je povedal Rosi. Maribor se, za razliko od nekaterih slovenskih mest, tudi še ni uvrstil na seznam pametnih mest. To je pomembno zaradi lažjega pridobivanje evropskih sredstev.
"Je pa Maribor v Sloveniji na področju pametnih mest najbolj celostno pripravljen. Pripravili smo konzorcij vseh javnih komunalnih podjetij, ki so temelj te zgodbe," sogovornik pojasnjuje, da Center za pametna mesta in skupnosti vizije razvija skupaj z Energetiko, Vodovodom, Energijo plus, Nigradom in drugimi, s katerimi ima sklenjene tudi sporazume. Največja ovira, da Maribor postane resnično pametno mesto, je, da je nadgradnja infrastrukture s pametno tehnologijo velik finančni zalogaj. Primanjkuje pa tudi kadrov, ki bi sistematično skrbeli za ta vidik razvoja. Kot je še poudaril Rosi, bo v končni fazi sama implementacija tehnoloških rešitev relativno preprosta, še največji izziv bo spremeniti razmišljanje, navade in obnašanje ljudi v smeri ekonomične in trajnostno naravnane družbe.