Letošnji evropski teden mobilnosti je Mariborčanom prinesel še en prometni eksperiment, dvanajstdnevno zaprtje Glavnega mostu za ves motorizirani promet, razen za avtobuse, taksije, dostavo in invalide. "Mobilnost na Trgu revolucije, kjer se križa veliko število avtobusnih liniji, bo v prihodnje potekala drugače, zato bi radi ta novi prometni režim preizkusili tudi v praksi," je razloge za zaprtje mostu pojasnil mariborski podžupan Samo Peter Medved.
Poenostavitev mestnega avtobusnega sistema
Kot pojasnjujejo z občine, je v ozadju zaprtja Glavnega mostu, ki ga želijo občina zapreti trajno, želja po celoviti reorganizaciji linij javnega mestnega potniškega prometa, za katero že pripravljajo javno naročilo. Občina namreč želi poenostaviti mestni avtobusni sistem (čim manj prog, vzpostavitev robustnega in stabilnega omrežja), vzpostaviti primarna vozlišča in prestopne točke (zdaj več avtobusnih postajališč pokriva enako zaledje, peroni so razpršeni), nova vozlišča in novi koncept mreže prog pa nato uskladiti tudi s primestnim in železniškim javnim potniškim prometom. Ob tem želijo jasno vzpostaviti tudi osrednje mestne avtobusne koridorje in stranske linije, urediti vodenje linij v peš cone in skozi glavne generatorje prometa (center, Tezno, Tabor, Magdalena, Pobrežje) ter izboljšati dostopnost, frekvenco in potovalne čase, upoštevajoč tudi šele načrtovane investicije (na primer nova stanovanjska naselja, trgovski centri …). "Kot osnovo za vzpostavitev kakovostnih prestopnih točk, pri čemer bi dosegli cilje te študije, smo Trg revolucije prepoznali kot tisto točko na obrobju mestnega središča, ki bi bila idealna za vzpostavitev takšnega sistema prestopanja. Danes je na širšem območju Trga revolucije pet postajališč, zato razmišljamo, kako bi lahko ob tem, ko bi teh pet postajališč združili in Trg revolucije uredili v prestopno točko vseh linij javnega potniškega prometa, tega poenostavili," sporočajo iz občine.
Trg revolucije tudi spomeniško zaščiten
Kot se je izkazalo, bo projekt prenove Trga revolucije za občino res velik zalogaj. Trg je namreč tudi spomeniško zaščiten, kakršnekoli posege bo tako moral odobriti tudi zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD). Ta bo poleg soglasja zaradi varstvenega režima, ki določa, da je treba med drugim varovati ulični raster, parcelacijo, prostor ob peti Glavnega mostu in gabarite oziroma mase stavb, ob prenovi pa je treba ugotoviti tudi morebitne ostanke utrdbe, podal tudi pogoje, po katerih bo občina prenovo sploh lahko izvajala. "S prenovo je treba temu območju vrniti življenje. Poleg stanovanj naj bi za to poskrbeli predvsem manjši trgovski in obrtni lokali," še zapišejo v ZVKD.
Potrebni bodo gradbeni posegi
Kaj je občina med zaprtjem Glavnega mostu ugotovila in kako bo to vplivalo na zgoraj omenjene želje po praktično popolnem predrugačenju mestnega avtobusnega prometa? "Analize prometnega dogajanja, te je za nas izvedla Prometna šola Maribor, še nimam, po prvih vtisih pa smo bili na začetek zapore slabo pripravljeni, to bi morali operativno vsekakor izvesti bolje. Presenetilo nas je tudi, da si kolesarji niso upali na cestišče, so pa šoferji avtobusov, pa seveda tudi pešci in kolesarji, takšno ureditev zelo pozdravili, seveda pa je, po pričakovanjih, nekaj slabe volje bilo pri voznikih osebnih avtomobilov. Smo pa ugotovili tudi, da bi s preureditvijo Trga revolucije v to spremembo lahko šli dolgoročno, pri čemer pa bodo potrebni tudi gradbeni posegi. Preurediti bi bilo treba pločnike, širino vozišča in še kaj," razlaga Medved. Kdaj bi spremembe lahko nastale, podžupan ni želel napovedati, saj v uradu za promet zadeve naj ne bi potekale v skladu z željami županstva.
"Trg revolucije smo prepoznali kot tisto točko na obrobju mestnega središča, ki bi bila idealna za vzpostavitev sistema prestopanja"
Študija, ki je ušla v javnost, je zgolj delovna verzija
Se je pa pred kratkim v javnosti že pojavila študija, kakšen naj bi bil Trg revolucije po prenovi. Po tej študiji bi zdaj relativno precej velik zeleni otok na sredini trga zožili na zelo ozek zeleni pas, ki bi segel od novega krožišča pri Glavnem mostu (v križišču s Pobreško cesto) do novega krožišča, v katerega bi se stekali Ljubljanska in Dvořakova ulica, ki bi bili po več desetletjih ponovno dvosmerni. Na vzhodni in zahodni strani trga bi bila avtobusna postajališča. Je pa študija med stanovalci že naletela na neodobravanje. "Tu so lepe meščanske hiše, stare več kot sto let, zdaj pa bodo spodaj brneli avtobusi, da se bo treslo vse od oken do vrat? Trg revolucije res ni primeren za to, da tu postane novi kolodvor z ne vem koliko avtobusi dnevno," pravi tam živeča upokojenka Marjana Arko.
A se je izkazalo, da je bila študija narejena zgolj za interno uporabo. "Zaradi omenjene študije se je na nas obrnilo tudi društvo arhitektov, a smo jim pojasnili, da to ni uradni dokument. Ker gre tu za urbanistično-gradbeno-prometni paket, bomo ta projekt obravnavali celostno in zanj razpisali tudi javni natečaj," je še povedal podžupan.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
