Melita Forstnerič Hajnšek
Ob 60. obletnici spomeniškega varstva v Mariboru so monografijo predstavili Andrej Magdič, Srečko Štajnbaher, Simona Manoni Muršič in Mateja Neža Sitar.
Z dveletnim zamikom so danes z dvema dogodkoma praznovali 60. obletnico Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, ki domuje na Slomškovem trgu 6. Ob visokem jubileju organiziranega spomeniškega varstva v severovzhodni Sloveniji so izdali obsežno poljudnoznanstveno monografijo z naslovom Dediči prostora, varuhi pomnikov. Knjigo so danes dopoldne predstavili na Zavodu urednica dr. Mateja Neža Sitar, vodja Območne enote Zavoda Maribor Srečko Štajnbaher, dr. Andrej Magdič, arheolog, konservator na območju spodnjega Podravja in Pohorja, in dr. Simona Manoni Muršič, umetnostna zgodovinarka, konservatorka, odgovorna za območje Ptuja. Popoldne pa so v Zasedanju s knjigami v Univerzitetni knjižnici Maribor publikacijo predstavili širši publiki oziroma bivšim zaposlenim Zavoda; moderirala je dr. Jerneja Ferlež.
Spomeniki pričevalci sami zase
Knjigo, ki vsebuje več kot 900 fotografij, so pisali z mislijo, da ohranjena kulturna dediščina pripada nam vsem in da smo vsi dediči in varuhi. "Obletnico smo izkoristili za to, da naredimo nekaj, kar bo zanimivo za širšo javnost in bo trajen pomnik. Delo smo si zastavili kot potovanje skozi čas in prostor, skozi katerega spoznavamo raznoliko kulturno dediščino severovzhodne Slovenije in na teh primerih razvoj spomeniške službe na tem območju," je na današnji novinarski konferenci povedala glavna urednica Mateja Neža Sitar. "Namen avtorjev ni bil prikazati popisa celotne dediščine severovzhodne Slovenije ali popisa najpomembnejših spomenikov ali prikazovati spomenike zgolj v najlepši luči, z najlepšega zornega kota. Niti nismo imeli namena pisati samohvale spomeniškovarstveni službi. Želeli smo dati kulturni dediščini osrednjo vlogo, ker so spomeniki pričevalci sami zase in na izbranih primerih lahko kot bralci opazujemo na njih odnos družbe, lastnikov, stroke. Knjiga je zahvala vsem strastnim spomeniškovarstvenim raziskovalcem, društvom, arhitektom, projektantom, odgovornim konservatorjem, ki so se nekoč že zavedali vrednosti dediščine, predvsem pa laični javnosti."
Plečnikova kapela
Maribor skrbi za več Plečnika, ne le za kapelo
Naše vprašanje je veljalo Plečnikovemu letu v luči vpisa Ljubljane na Unescov seznam svetovne dediščine. Plečnikovih pomnikov, za katere skrbi mariborski Zavod, je več. Srečko Štajnbaher je predstavil Plečnikove spomenike državnega pomena, ki sodijo pod spomeniško varstvo Območne enote Maribor. To so spomenik žrtvam prve in druge svetovne vojne v središču Črne na Koroškem, cerkev v Bogojini, oltar v cerkvi Marijinega vnebovzetja pri Gradu, spomenik Števanu Küharju v Bratoncih in dokument za prenovo cerkve v Dobrovniku so našli, ki pa ni bila realizirana. Glede Plečnikove kapele v mariborski Magdaleni, ki so jo jezuiti prodali avstrijskemu kupcu, pa so bili na Zavodu najbolj proti, da bi šel interier v depo, a prav to se je zgodilo. Išče se nadomestna lokacija. Zdaj je vse na Mestni občini Maribor.
Srečko Štajnbaher, ki zadnji dve desetletji vodi OE Maribor, je dejal, da je bila 60-letnica dejansko leta 2019. Praznovali so jo v Dornavi. Uradno je bil Zavod ustanovljen 1. aprila 1959 in na začetku so mislili, da bo muha enodnevnica. Takrat je pokrival območje Murske Sobote, Maribora in Celja. Leta 1963 se je Celje odcepilo. Leta 1981 je nastal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, leta 1999 pa je prišlo ponovno do ločitve narave in odtlej je Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Maribor. Prišlo je do centralizacije službe, ki je bila slaba odločitev, a politika se je tako odločila. Danes je v hiši 21 zaposlenih. Štajnbaher se je spomnil vseh predhodnikov, ki so vodili Zavod. To so bili Bogo Teply, Fran Šijanec, Jože Curk, potem so bili daljši mandati - deset let Andreja Volavšek, od leta 1975 do 2002 pa Janez Mikuž.
5624 enot v 80 občinah
Evidentiranih, vpisanih v centralni register pri ministrstvu za kulturo, je bilo 620 kulturnih spomenikov na začetku, danes (vpisano decembra 2021) pa jih je v registru 5624 enot z območij 80 občin, ki jih Maribor pokriva, od Pece do madžarske meje, kar predstavlja 18 odstotkov vseh vpisanih enot v centralni register ministrstva. 2848 enot ima status kulturnega spomenika in imajo možnost kandidiranja za sredstva pri ministrstvu za kulturo, v drugi rang sodi 2500 spomenikov. Od vseh spomenikov v Sloveniji, ki so zavarovani kot kulturni pomniki, naši predstavljajo 34 odstotkov. Kar je daleč nad povprečjem vseh ostalih območnih enot. Letno izdajo 1324 soglasij oziroma mnenj v upravnih postopkih, skušajo delovati strokovno, problemi pa so povezani s financiranjem.
"Dediščina tega prostora je naša skupna identiteta in iz te zgodbe, ki se je kot brazde vpisala v pokrajino, lahko razvijamo svoj kolektivni spomin in gradimo sedanjost," je dejala Simona Menoni Muršič. Zakaj poimenovanje pomniki? Ker verjamejo, da je dediščino treba dojemati kot pomnike, kot pokrajine spomina, kot predmete pomnjenja. Dragocen spomin, ki hrani zgodbe našega izvora, ki nam zagotavlja varno zavetje, nam pomeni dom. Želimo si, da bi sleherni izmed nas ozavestil in začutil potrebo in željo biti varuh in skrbnik podedovanega.
"Eden od osrednjih namenov pri pisanju te knjige je bil pokazati, kako smo neposredni dediči ljudi, ki so v preteklosti tukaj živeli, dediči prostora z vso kulturno raznolikostjo, ki ga definira in nato povratno definira tudi nas. Kulturna raznolikost prostora SV Slovenije je posledica njene povezovalne lege na stičišču različnih geografskih in z njimi povezanih evropskih makroregij. Zatorej sta naša kulturna odprtost in usmerjenost navzven del naše kulturne tradicije, ki je ustvarila tako pisano kulturno podobo našega kulturnega prostora," je sklenil arheolog Andrej Magdič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
