Glavni nacionalni dogodek Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, ki se nocoj zaključuje z Dnevom arhitektov pod pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja in podelitvijo nagrad, je letos prvič potekal v Mariboru. Tridnevna mednarodna bilateralna konferenca Gradimo Evropo se je odvijala v Gradcu in Mariboru. V središču slovenskega dela je bila tema rehab(il)itacija slovenske enodružinske hiše v predmestju in na podeželju. O tem, kaj je potencial hiše, so domači in tuji strokovnjaki razmišljali v četrtek in petek v domala nabito polnem Lutkovnem gledališču Mariboru.
Štirje osnovni scenariji prenove
"Povprečna slovenska hiša je velika okoli 250 kvadratnih metrov, zgrajena je bila v 70-ih letih prejšnjega stoletja in navadno jo je gradil lastnik sam. Zdaj v njej živita dva človeka in ni temeljito vzdrževana," je povedal Uroš Lobnik, profesor mariborske fakultete za arhitekturo. Gre za fond 360.000 hiš, v katerih živi več kot polovica Slovencev. Čeprav je tipična slovenska hiša prevelika in stara, "problematično pri njej pa je skoraj vse," je dejal Lobnik, od konstrukcije, slabe izolacije, zastarelih inštalacij, škodljivih materialov do neizkoriščenih površin in slabe povezanosti z vrtom, po drugi strani premore veliko dobrih plati. Hiše so prostorne, parcele dokaj velike in ležijo na lepih lokacijah sredi zelenja. So odličen material za masovno prenovo. A ne le energetsko.
Komu so podelili nagrade
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) je letos nagrado platinasti svinčnik namenila Stanku Kristlu, arhitektu, ki vpleta vidik humanega in avtorju številnih bolnišnic doma (denimo ljubljanske bolnišnice oz. kliničnega centra) in v tujini, in Mihaelu Dešmanu, čigar opus obsega vrsto arhitekturnih projektov, besedil, predavanj, funkcij, iniciativ itd.
Zlati svinčnik 2021 za odlično izvedbo so dobili arhitekti Vrtca Kamnitnik v Škofji Loki Mojca Gregorski, Miha Kajzelj in Matic Lasič s soavtorjema. Zlati svinčnik sta prejela tudi avtorja zasebne Hiše za preprosto bivanje blizu Litije Meta Kutin in Tomaž Ebenšpanger. Dobitniki zlatega svinčnika so tudi snovalci ureditve starega mestnega jedra - Kastre v Ajdovščini Ravnikar Potokar arhitekturni biro in soavtorji. Zlati svinčnik s področja prostorskega načrtovanja je komisija namenila občinskemu prostorskemu načrtu Občine Ankaran Maje Šinigoj in soavtorjem.
Diplomo ZAPS je prejel Peter Žargi. Nagrado častni člani pa Uroš Lobnik, Metka Sitar, Bogdan Reichenberg (posthumno), Janko Zadravec in Boris Podrecca za ustanovitev Oddelka za arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo, prometno tehnologijo in arhitekturo Univerze v Mariboru.
Letos so prvič podelili platinasti svinčnik, in sicer leta 1999 zgrajeni stavbi Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani arhitekturnega biroja Sadar+Vuga.
Na Štajerskem poplava neokusa
Janez Koželj, prvi arhitekt Ljubljane in podžupan, je poudaril, da "je z arhitekturo družinskih hiš mogoče na najbolj neposreden način vplivati na okus naročnika, na predstavo, kaj je dobra arhitektura", in sicer tako, da se ga vključi v proces. Bistveno je, da "posamezne stanovanjske hiše ne izstopajo, so skromne, enostavne, a udobne. Namen je izboljšanje, harmonizanje okolice, iz nereda ustvariti red." Med regijami so velike razlike, ugotavlja Koželj. "Najlepše ohranjena je kraška regija, nato Gorenjska, žal je najslabša Štajerska, kjer je največ kaosa, poplava neokusa in razpršene gradnje."
"Povprečna slovenska hiša je velika okoli 250 kvadratnih metrov, v njej živita dva človeka, problematično pri njej pa je skoraj vse"
Zasebne stanovanjske hiše so gradnik slovenske identitete. Lastniki so nanje čustveno navezani. Slovencem imovina nepremičnine pomeni močno vrednoto in vprašanje je, ali so pripravljeni na spremembe. "Ideja, da bi nekdo drug prebival v njihovi hiši, se jim upira. Ampak ni redko, da so ljudje v tako hudi stiski, da za nekoga, ki živi v eni neogrevani ali slabo ogrevani sobi v (pre)veliki hiši, bivati še z nekom, ki bo rešil problem, ne bo več tako grozna ideja," napoveduje Aleš Vrhovec. Spremembe bodo postopne. Mlajša generacija že drugače dojema premoženje, saj jim denimo lastništvo avtomobila ne pomeni veliko.
Andrej Šmid, predsednik Društva arhitektov Maribor, pa problem suburbanega prostora, torej med mestom in vasjo, vidi tudi v tem, da "je podhranjen z nekaterimi javnimi funkcijami in storitvami, saj tam ni medgeneracijskih, otroških centrov ipd."
Kje vse razstavljajo arhitekti
Če vas zanima, kaj ustvarjajo arhitekti, si je te dni v Mariboru mogoče ogledati več razstav. V kavarni Fani & Rozi na Lentu risbe iz različnih krajev po svetu razstavlja arhitekt Drago Cerjan, na ogled bodo do 18. oktobra.
V razstavišču Urban v središču mesta v Grajski ulici svoje arhitekturne projekte predstavljajo člani Društva arhitektov Maribor, vsak dan med 8. in 15. uro do konca prihodnjega tedna, nakar bodo razstavo selili predvidoma v Budimpešto in Sofijo.
V Hiši arhitekture v Krekovi ulici so v četrtek odprli razstavo mariborske fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo.
V Sodnem stolpu na Lentu je od včeraj na ogled razstava Slovenska arhitektura in prostor 2021 Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Ob tem je izšel zbornik s pregledom arhitekturne produkcije zadnjega leta. Razstava bo dostopna do 22. oktobra med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro med tednom, ob sobotah med 10. in 12. uro.
Ambicija postati gibanje
Konferenca Gradimo Evropo je šele začetek, produkta ali pilotnega projekta, ki bi ga lahko ponudili družbi in okolju, še ni. Vendar s podporo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in Novega evropskega bauhausa kultura visokokakovostne arhitekture in grajenega okolja za vse dobiva pospešek, meni Vrhovec. Slovenija je zadolžena, da združi različne pobude v dokument, ki bo naslednjih nekaj let določal arhitekturno politiko v Evropi. Rehab(il)itacija slovenske enodružinske hiše v predmestju in na podeželju želi postati gibanje in ponuditi Priročnik rehabilitacija 212, ki bi širši javnosti in županom pomagal pri iskanju rešitev. Konkretno na koga se lahko obrnejo lastniki hiš pri prenovi nepremičnine in kako do denarja. Pri tem bi lahko pomagale "regionalne in občinske svetovalne pisarne, kjer bi delo lahko dobilo veliko mladih arhitektov," je sklenil predsednik programskega odbora konference Aleš Vrhovec.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
