Knjižnica v Kamnici nekoč: Ko so bile knjige ovite v moder in rjav papir

17.10.2021 04:00
Morda je bil izbor knjig na policah takrat skromen, a vendarle je mnogim širil obzorja, pravi Božidar Damjan, avtor več knjig o Kamnici in njeni okolici.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Današnji sodobni objekt v Kamnici, kjer je tudi enota Mariborske knjižnice. Foto: Andrej Petelinšek
Andrej Petelinšek

Božidar Damjan, ki je z ženo Stanko tudi raziskovalec in popisovalec svojega domačega kraja, Kamnice, njegovih znamenitosti, zgodovine in okolice, kar sta popisala tudi v več publikacijah, zmeraj znova najde kakšno zanimivost. Tokrat deli z bralci Večerovega Štajerca staro fotografijo, ki kaže, kakšna je bila knjižnica v Kamnici nekoč. K temu ga je spodbudila vnukinja Lucija, ki ji je ob obisku današnje, sodobne knjižnice, enote Mariborske knjižnice, ki je v moderni stavbi kulturnega doma, skušal opisati, kakšne knjižnice se spominja iz svoje mladosti. "Pa mi je rekla: 'Dedek, pokaži mi sliko!'"

Knjižničar Ivan Hecl pred polico knjig Foto: Osebni arhiv
Arhiv Damjan

"V naslednjih dneh sem se trudil pridobiti staro fotografijo kulturnega doma in knjižnice in - uspelo mi je. Lucija je imela veliko vprašanj, ko si jo je ogledovala. Menim, da bi lahko zanimala še koga. Posneta je bila leta 1965, ko je kamniška knjižnica delovala v sklopu Kulturnega društva Kobanci. Na fotografiji je tudi gospod Ivan Hecl, prijazni knjižničar, ki me je poleg staršev in učiteljev med prvimi spodbujal k branju. Knjige na polici so bile lepo ovite v svetlo rjav in moder ovojni papir ter oštevilčene, knjižnica pa je bila odprta, če se prav spomnim, le ob nedeljah. Morda se zdi knjižna polica na fotografiji skromna, a meni je takrat pomenila veliko, saj me je vsestransko oblikovala in širila moj virtualni svet," je popisal Damjan. V mislih se večkrat s hvaležnostjo spomni vseh, ki so vodili "našo" knjižnico v Kamnici, ter meni in še mnogim v kraju omogočili vrhunsko bralno kulturno, je še dodal.

O Kamnici nasploh pa je zapisal še, da se od daleč še vedno postavlja z idilično vaško veduto, a že dolgo nima več pristnega vaškega življenja: "Ko opazujem, kako se naša vas spreminja, kako stare vaške hiše izginjajo in se namesto njih pojavi kakšna novogradnja, se spomnim, kakšna je bila naša vas nekoč in kakšno je bilo življenje takrat." 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta