V šolah se že pripravljajo na začetek šolskega leta. Ravnatelji in namestniki ravnatelja sestavljajo urnike, odvijajo se pedagoške konference, čistijo in razkužujejo prostore. Vsi šolniki bodo ta teden že v šolah, ponekod so bili že včeraj, drugod se vračajo na delo v sredo. Šolsko leto se bo začelo po modelu B, torej z učenci pri pouku. Učitelji bodo za izvajanje pouka morali izpolnjevati pogoj prebolevnost, cepljenost ali negativen test na novi koronavirus. Testiranju pa se izognejo vsi, ki so cepljeni. Koliko je cepljenih zaposlenih na mariborskih in okoliških osnovnih šolah? Koliko učitelji zaupajo znanosti, ki cepljenje zagovarja?
Ponekod le desetina necepljenih, drugod tudi polovica
Na ministrstvu za izobraževanje podatkov o cepljenih zaposlenih po osnovnih šolah nimajo. So jih pa zbrali na mariborski občini. Kot so pojasnili, so podatke zbirali, da so ocenili strošek na mesečni ravni, če bi moral testiranje plačati delodajalec, kar je pri vrtcih občina, financira pa tudi nekatere zaposlene v osnovnih šolah. Sredi avgusta je bilo v zraku, da bo strošek testiranja plačal delodajalec, a je kasneje padla odločitev, da je za tiste, ki test potrebujejo za delo, ta brezplačen. Iz podatkov, ki smo jih pridobili od mariborske občine, je razvidno, da se odstotek necepljenih zaposlenih v mariborskih šolah giblje med slabimi 11 odstotki pa vse do 65 odstotkov. Tri osnovne šole podatkov na občino še niso posredovale. Na občini sicer opozarjajo, da so jim te podatke prejšnji teden posredovali ravnatelji in da so ravnatelji razpolagali večinoma s podatki s konca šolskega leta. Po naših pogovorih z nekaterimi ravnatelji velikih odstopanj pri številu cepljenih konec poletja ne pričakujejo. Predvidevajo, da se je med počitnicami cepilo le nekaj posameznikov.
Med poletjem se je povečalo število cepljenih na OŠ Gustava Šiliha Maribor. Včeraj je ravnateljica OŠ Gustava Šiliha Maribor Milojka Sevšek pridobila podatek, da se mora na tej šoli testirati okoli 80 zaposlenih.
Mariborska osnovna šola z visokim odstotkom cepljenih je OŠ Toneta Čufarja, kjer je le 10,9 odstotka necepljenih. Če je bilo konec junija osem necepljenih, jih je bilo včeraj le še sedem. Kot napoveduje ravnateljica, ki je to funkcijo prevzela 1. avgusta, bo necepljenih kmalu še manj. "Zelo dobro smo precepljeni. Ne vem, kaj so razlogi, da nam je uspelo. To je potekalo spontano, vzpodbujali smo drug drugega. Imeli smo kar nekaj prebolevnikov in tudi ti so se odločili, da se cepijo. Odlično je pri nas to šlo. Veliko smo se pogovarjali," odgovarja ravnateljica Eva Raušl. Sama ni doživljala očitkov zaposlenih, da bi takšne pogovore dojemali kot nadlegovanje. "Nikoli. Vem, da je cepljenje stvar vsakega posameznika, vendar nikoli ni bil izrečen stavek 'Pusti me, to je moja odločitev'." Ponosna je, da ima v svojem kolektivu takšne zaposlene in tudi takšne, ki zaupajo medicinski znanosti. Tudi včeraj je na pedagoški konferenci nagovorila še necepljene posameznike. Pravi, da so to lepo sprejeli. Dva sta si celo premislila in sta se še včeraj odšla cepit tudi zato, ker imata dovolj testiranja. Ravnateljica je zadovoljna s precepljenostjo, ima tudi manj skrbi z vodenjem seznamov.
Na OŠ Draga Kobala je ravnatelj Aleksander Jeršič povedal, da je necepljenih 20 odstotkov, natančneje, testirati se mora 16 od 78 zaposlenih. "Imamo strpno in razumsko komunikacijo. Nikogar nisem nagovarjal, pogovarjali pa smo se," je odgovoril.
"Želimo si, da bi ljudje zaupali v našo stroko, zdravstvo si želi, da bi mi zaupali v njihovo, odločitev pa je stvar vsakega posameznika," pove Astrid Videc, ravnateljica Osnovne šole Bojana Ilicha. Vodstvo cepljenja ni posebej spodbujalo, si pa ravnateljica želi, da bi bili necepljeni odgovorni in bodo izvedli samotestiranje. Evidenco tistih, ki se morajo testirati, vodi odgovorna oseba, ki ima tudi seznam. Ravnateljica od zaposlenih ne more zahtevati, da ji pokažejo potrdilo o cepljenju, pove Videčeva.
Naloga ravnatelja?
Na OŠ Prežihovega Voranca je cepljenih polovica zaposlenih, je povedala ravnateljica Barbara Pernarčič. "Dosti preveč smo podvrženi branju iz nezanesljivih virov. Po drugi strani pa ne morem soditi in obtoževati nobenega. To je pravica in dolžnost vsakega posameznika. Vsak se mora po svojih najboljših močeh potruditi, da zagotovi varnost zase in za druge. Kako pa to varnost in skrb za druge vidi, pa je zelo različno. Ne bi rekla, da vseh teh 50 odstotkov necepljenih misli, da gre za teorijo zarote. Ljudi je cepljenja mogoče tudi strah iz različnih razlogov, ki se slišijo, zaradi varnosti ali nevarnosti cepiv."
Meni, da je apela k cepljenju že nasploh veliko in da to ni naloga ravnatelja, ki tako tudi lahko ruši odnose. "Če želi ravnatelj ohraniti dobre odnose, mora narediti vse, kar je v njegovi moči, da zagovarja psihično in fizično varnost. Porušiti odnose, ki temeljijo na psihični varnosti, pa v šoli tudi ne gre. Na koncu gre vse na račun nesoglasijh in konfliktov, ki se bo producirali na šibkem členu, to so naši učenci. To pa se ne sme zgoditi v šoli. Dovolj je drugih, ki morajo sistemsko urejati, ne more biti ravnatelj tisti, ampak je to stvar sistema."
Edina moč je osebni zgled
Znanost zagovarja cepljenje, tudi učitelji s pedagoško stroko predstavljajo del znanosti, ali sami tej znanosti ne zaupajo? Zdenka Keuc, ravnateljica OŠ Kungota, kjer je cepljenih 39 odstotkov zaposlenih v vrtcu in šoli (in še 27 odstotkov prebolevnikov) odgovarja: "Na prvo žogo bi rekla, da glede na odstotek verjetno ja, ampak ni tako črno-belo." Kritična je do načina komuniciranja vladnih struktur, ki so se na začetku tudi norčevale iz reakcij po cepljenju.
Pojasnjuje, da so ljudje zmedeni v poplavi informacij, da jih bombardirajo z leve in desne, ljudje iz zdravstvene in medicinske stroke, tudi farmacevti, in se s teh strani širijo nasprotujoče si informacije. "V poplavi vseh informacij je znanja zelo zelo malo," razmišlja. Učitelji so velikokrat argumentirali svoje odločitve, da so strokovnjaki na svojem področju in da naj jim starši zaupajo. Sedaj stroka zagovarja, da cepljenje zaustavi težji potek bolezni, cepljenih v pedagoških vrstah pa ni veliko. "Če bi se medicinska stroka v celoti cepila, bi bilo zaupanje dosti višje. Ampak se ni in imate kopice socialnih omrežij, takšna in drugačna zdravniška združenja, ki pozivajo proti cepljenju." In te prebirajo tudi učitelji. In Keučeva ni tako optimistična, da bi rekla, da jim ne verjamejo. Pravi, da je edina moč, ki jo ima, osebni zgled.
Kot pa je povedala Dušanka Mihalič Mali, ravnateljica Osnovne šole Miklavž na Dravskem polju, je precepljenost zaposlenih na njihovi šoli pri 80 odstotkih, a želi si, da bi bil odstotek še višji. "Menim, da je naša moralna in etična dolžnost, da se cepimo. Ne razumem, zakaj se ostali še niso. Očitno je tudi med učitelji prisotno nezaupanje v znanost in so podvrženi anticepilskemu gibanju ter facebook informacijam. Model, ki so ga uvedli v Italiji, da se učitelje, ki ne izpolnjujejo PCT-pogoja, za pet dni suspendira, se mi zdi dober. Če bi imela možnost odločanja, bi tudi sama naredila tako. Populacija otrok je preobčutljiva, da bi se igrali. Tudi jaz kot cepljena lahko zbolim, ampak vsaj vem, da sem naredila vse, kar je mogoče, da bi to preprečila," razmišlja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
