Igor Selan
Mariborski mestni svet bo na novembrski seji odločal tudi o novem odloku, ki določa podlage za obračunavanje komunalnega prispevka. To je dajatev, ki jo je, če želi pridobiti gradbeno dovoljenje, dolžan plačati vsak, ki gradi katerokoli infrastrukturo (stanovanjsko hišo ali blok, poslovne prostore, industrijske objekte ...), ki bo priključena na občinsko komunalno opremo, torej vodovod, kanalizacijo, cesto, plinovod in toplovod, upoštevane pa so tudi javne zelene površine.
V proračun okrog milijon evrov
Kot pojasnjuje direktor Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Mojmir Grmek, bo po novem prispevek višji za stanovanjsko gradnjo, nižji pa za gradnjo poslovnih stavb in industrijskih objektov. Poglejmo nekaj primerov. Če je bilo po zdaj veljavnem odloku za gradnjo 200 m2 velike enostanovanjske hiše (bruto tlorisna površina) na 600 m2 veliki gradbeni parceli treba odšteti 7888 evrov, bo po novem komunalni prispevek zanjo znašal 9876 evrov. Investitor, ki bo gradil stanovanjski blok velikosti 2500 m2 na 4000 m2 veliki parceli, bo namesto dosedanjih 37.460 evrov plačal kar 64.597 evrov, medtem ko bo investitor, ki bo zgradil 1312 m2 veliko industrijsko stavbo na 3820 m2 veliki parceli, namesto dosedanjih 97.693 evrov plačal le 68.974 evrov komunalnega prispevka.
"Več bo plačal tisti, ki bo gradil večjo stavbo"
Država zmanjšala razlike med občinami
In zakaj se pravzaprav metodologija obračunavanja sploh spreminja? Kot pojasnjuje direktorica ZUM Marinka Konečnik Kunst, zaradi uskladitve z novimi državnimi predpisi s področja urejanja prostora: "Razlike v višini komunalnega prispevka med občinami so bile po zdaj veljavnem odloku, ta je iz leta 2003, izjemno velike. Zato je država, da bi jih zmanjšala, opredelila določena izhodišča in, povedano zelo poenostavljeno, predpisala pavšal za celotno državo. Ta je prilagojen neki povprečni pozidavi, kot jo imajo denimo Ruše, kjer je okrog 60 odstotkov individualne stanovanjske gradnje, nekaj blokov in manj poslovnih in industrijskih stavb. Je pa pri tem občinam dala na voljo, da same presodijo, ali bodo komunalni prispevek obračunavale na podlagi tega pavšala ali pa bodo, kot bomo to zdaj naredili v Mariboru, same ovrednotile lastno komunalno opremo in jo preračunale na enoto. Je pa res, da uredba občinam neke velike svobode ne omogoča več." Komunalni prispevek v mariborski občini je sicer med najnižjimi v državi.
